Pozdravljeni!

Rada bi slišala še vaše mnenje o mojem problemu, ker imam občutek, da se bivši dela norca iz mene in da ne spoštuje mojega mnenja o najini težavi. Zato bi rada slišala mnenje še koga drugega.
Z bivšim sva bila skupaj pol leta, ko sva se odločila za otroka. Takrat sem mislila da je to pametna odločitev, da je super človek in da bo dober oče. Pred rojstvom otroka sva bila skupaj več al manj samo za vikende, tako da sem poznala samo tako plat skupnega življenja, pa tudi njegovega. Po rojstvu je živel pri meni in kmalu potem so začele prihajati na dan njegove slabe stvari, ki jih je počel ko nisem bila zraven. Marsikaj sem izvedela, več al manj od drugih. Ugotovila sem, da je lažnivec, prevarant, pa še marsikaj drugega. Njemu je bilo vedno zelo hudo, ko sem mu povedala, kaj sem izvedela. Rekel je da se tega problema zaveda in da se bo potrudil, da ne bo več tak. To se je vleklo in vleklo celo leto, vmes je bilo veliko stresnih situacij, veliko laži z njegove strani, jaz sem pa vsakič odpustila in mu dala še eno šanso. Zato, ker nisem hotela izgubiti družine in sem hotela pomagat, da bi našel pravo pot naprej. A on je to izkoriščeval še naprej. Nič ni bilo drugače. Dolgovi. Laži. Rubežniki. In vedno isti odgovor. Jok. Obljube. Prošnje. Bila sem preveč popustljiva, vem. Ne dam se kar tako. Zato sem tudi toliko vztrajala. Na koncu sta ga starša vrgla iz stanovanja. Od takrat ne živi več pri meni in otroku. Večkrat je prišel k otroku na obisk, a vedno mi je očital, da zakaj ne sme biti vsak dan pri njej, zakaj ne sme v hišo, zakaj ima omejitve…. Zamenjal je ogromno služb, in vedno je imel probleme z denarjem.
Zdaj hodi bolj malo k otroku. Približno enkrat na teden. Po max 2 uri. Pa ne da mu jaz ne dovolim. Sam tako odloči. In potem joka in stoka, da ne sme priti. Da se boji reakcij mojih staršev. In da ne bo hodil samo za eno uro. itd. Za hči ne da nič. Nekajkrat ji je kupil kakšno igračo. Denarja ne da. Ne bom ga silila. Ima svojo vest. Jaz nimam od njega nič razen skrbi in tečnarjenja. Hči ima od njega malo… Veliko pretirava. Iz ene skrajnosti v drugo. Je zaletav in nepremišljen. Rad bi imel vse, pa čeprav ne more. Rad bi imel spet družino, a za to ne naredi nič. Samo govori, kaj počne in kaj je že naredil za naju, a videti ni od tega nič. Ne morem mu dopovedat, da brez truda ne more imeti družine. Da si ne zasluži imeti družine. Da s takim obnašanjem ne more biti dober zgled svojemu otroku in da jaz, kot mama, tega ne morem dopustiti – da bi otrok gledal, kaj se dogaja okrog njega.
Prosim vas, da mi poveste svoje mnenje, da bom imela mirno vest, da si ne domišljam samo jaz nekaj, ampak da je moje mnenje pravilno. Ker vem, da mi hoče solit pamet.
Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Spoštovana mimy,

takoj na začetku naj vam odgovorim na vašo prošnjo, ki ste jo zapisali na koncu: želeli ste potrditev, da si ne domišljate. Vaš bivši partner je »manipulant s polnim delovnim časom« in ob takšnem sogovorniku človeka velikokrat prešinejo dvomi, češ, ali si samo domišljam. Imam občutek, da vidite situacijo realno in da si ne domišljate. Veliko težav ima in verjamem, da se želi »poboljšati«, ampak želje niso dovolj. Vsekakor je tako brez razmejitev, da je popolnoma prav, da ste jih za svojo in hčerkino dobro postavili vi.

Opozorila bi vas rada, da ste kot mati dolžni poskrbeti, da otrok dobiva preživnino od očeta. To boste lahko začeli urejati na svojem centru za socialno delo. Ne glede na to, kako dvomite v njegovo pripravljenost plačevanja (in sploh kakršnokoli odgovornost), je on hčerkin oče, kot oče ji pripada. Navsezadnje ste se za to, da bo on oče vajinega otroka, odločili prostovoljno. Ko bo hčerka večja, bo lahko imela dober občutek, da ste se kot mama potrudili poskrbeti zanjo tudi po tej plati.

Toda tu se mi postavlja vrsta vprašanj. Nazorno ste sicer opisali vedenje bivšega partnerja in svoje mnenje ter ravnanje. Toda kako se počutite? Ste jezni, žalostni? Si ga želite nazaj ali ne? Si še vedno delate utvare, da se bo morda spremenil (če vas bo imel dovolj rad)? Mu dovolite, da se brez omejitev sprehaja po vašem teritoriju (prostorskem – vaše stanovanje, časovnem – poljubni stiki s hčerko, energijskem – da poslušate njegov jok in »tečnarjenje«)? Kje ste tukaj vi? Imate občutek, da ste mu preveč na razpolago? Začnite se zavedati, koliko vas vse to čustveno zadeva, in se odločite, koliko boste še debatirali s človekom, s katerim, kot pravite, imate same skrbi.

Veliko jasnih vpogledov vam želim!

Ti lahko še jaz dam en nasvet?
Enostavno presliši vsa njegova prepričevanja, razlage, prošnje in obtožbe in se osredotoči na
REZULTATE.
Dejanja.
Samo dejanja štejejo na koncu, rečeš lahko karkoli, ne? Vem, da takemu manipulatorju težko
prideš do konca, ker bo do zadnjega diha zatrjeval, da je belo črno, če njemu tako ustreza.
Kar je važno je, da TI dobiš pravo podobo situacije s tem, da se vedno vprašaš “Kaj je naredil”
in ne “kaj je rekel”….in potem precej lažje tudi reagiraš na vse skupaj.
Poskusi.