Težave v zvezi, kako naprej?

Star sem 30 let, že nekaj let v zvezi z trenutno punco. Na začetku je zgledalo obetavno , zadnje čase pa nevem več kaj bi… Dosti se prepirava, predvsem glede tega kaj je za enega “sprejemljivo” in kaj ne. Vam naštejem par primerov:

– Ukvarjam se z športom, ki me zelo veseli, in 1x tedensko imam trening. Še to mi komaj pusti da grem, ker ona bi bila ves čas z mano, pa me pogreša, itd… Meni pa to več ni normalno, saj sva itak ves čas skupaj in mi deluje že na obsedenost… Moji kolegi imajo tudi punce in gredo večkrat na teden športat, jaz pa komaj da 1x, pa še potem poslušam te razne “pridi takoj domov, …”. Ker me šport veseli bi rad šel včasih tudi 2x na teden a potem je cel ogenj v strehi…

– Telefon, fb, sporočila, maile mi neprestano preverja. Naprimer, takoj ko dobim SMS takoj skoči na telefon, čeprav je moje mnenje da ima vsak svojo pravico do zasebnosti, po njeno pa ona mora imeti dostop do vsega in videti vse – čeprav je nikoli nisem varal.

– Čisto vse hoče vedeti kar smo se z kolegi pogovarjali – hoče celo “obnovo” vedno ko pridem iz pijače/druženja/športanja.

– Teži mi če objavim kakšno sliko na FB-ju (npr. svojo), ker mora biti tudi ona gor…

– Teži mi če “lajkam” kakšne objave (normalne!!) od kolegic na fb-ju. Teži kdo je to, itd… So prijateljice iz srednje šole/faksa in se mi ne zdi nič spornega.

– Enako če kateri na zid voščim za rojstni dan

– Teži če katero kolegico srečam in jo pozdravim – a ni to normalno glede na to da se xy let poznamo??? Za njo ne, ker zdaj sem z njo v zvezi in bi moral vse ostale ignorirat. Po moje se kolegov zaradi punce ne opusti, ni nič takega če osebo pozdraviš, vprašaš kako je kaj, …

– Živiva na svojem, in občasno grem domov k staršem – je že spet problem če sem predolgo (več kot 1h), ker si neve kaj začet brez mene…

– Če ji kaj ne paše se joče (in to pri 30h letih) tako da moram spet popustit….

Nevem kako naprej, moje mnenje je da mora zveza biti bolj “svobodna”, trenutno se pa mi zdi kot da sem 24 ur pod nadzorom in ne v zvezi. Oziroma da je obsedena z mano, da si neve nič začet brez mene. Sva se še prepirala glede teh vseh našetih točk, ampak na koncu je rezultat da sem spet moral popustit in potem je spet tako kot je…

Hvala za vse nasvete.
Star sem 30 let, in bojim se kako naprej…

Zadnjič bal da ti detektivi imajo cca 30 proc. primerov kjer nezvesti partnerji preverjajo kje je njihov partner.Da jih slučajno ne dobi pri varanju.

Za tvojo bi rekel da je samo fejst ljubosumna, zakaj je tako ve ona.
Pogovorita se in lepo ji razloži.

A ona nima nobene prijateljice kamor bi šla vmes na kofe?

Bi rad več svobode? Moral se boš naučiti postavljati meje. Ti sprejemaš vse, kar tvoja zahteva/pričauje, za ljubi mir v hiši. Pa imaš mir? Imaš, vedno manj. Ja, punca je zelo zelo nesigurna, zelo se boji, da te izgubi. Ampak to kar počne, je popolnoma zgrešeno. Namesto, da bi raziskovala svoje občutke in totalno zgrešeno vedenje do tebe, skuša nadzirate tebe, ki bi naj bil z njo, ker si sam želiš, ne ker moraš.
Ti pa, namesto da bi ji odločno postavil meje, se boječe braniš oziroma ji na koncu praktično vse dovoliš, samo da se pomiri. Ampak ona se tako ne bo nikoli pomirila, vedno bolj te bo želela imeti pod nadzorom, ker nima pod kontrolo sebe. V glavnem sta oreng falila v vajinem odnosu, oba. Priporočal bi vama kake knjige, osnove, ne samo zato, da morda ostaneta skupaj in rešita odnos, ampak tudi za v bodoče. Ker tudi, če vama spodleti in gresta narazen, ne bo novimi partnerji nič drugače. V bistvu se tudi ti sam preveč bojiš njo izgubiti, zato se ji skoraj v vsem prilagajaš, v vsem bi ji ustregel. Imata ogromno dela sama s sabo, predlagam da se ga lotita skupaj.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

Iz zgoraj napisanega sklepam, da punca nima svoje družbe/kolegov ali pa ima slab odnos z njimi in jih je od*ebala na začetku vajine zveze. Enim sicer ustreza, da so ves čas skupaj, drugim (npr. tebi) pač ne. Če punca v prihodnje nima namena postati bolj samostojna, boš samo še bolj trpel. A punca prihaja iz kakšne čudne familije (da so že doma čudni odnosi)?

Po mojem mnenju hud primer mom. Preberi na sosednjem forumu primere. Beži od nje, preden zanosi.

Beži kolikor te noge nesejo…

Ko dobita otroka bos imel več časa zase, zato čim prej v akcijo. Verjetno potrebuje več tvoje pozornosti, da bo čustveno potešena in da bo verjela vate ali bila sigurna da ti je edina. Ene potrebujejo več pozornosti druge vec. Odvisno kako so bile čustveno vzgojene.

Meni bi se zmešalo.
Jaz se s takim človekom sploh ne bi ukvarjala, ker ne verjamem, da se sploh lahko toliko spremeni/dobi toliko uvida vase, da je življenje z njim lahko znosno.
Možno, da ima mejno/narcistično osebnostno motnjo (beri sosednji forum) – je bilo na začetku drugače?
Odločitev je pa seveda tvoja. Eni se nekako sprijaznijo s takim zaporom.

Vajin odnos nima nobene veze z ljubeznijo … Pomembno je, da pričneš delat na sebi, ženska te popolnoma omejuje. To ni bistvo partnerstva in ljubezni, predvsem pa ne omogoča nobenega napredka in rasti. Razmisli in čimprej ukrepaj, da ne “zabredeš” s takšnim odnosom še globlje … ženska je totalno nesigurna vase in polna strahov. Želim ti vse dobro.

Na začetku je bilo drugače, sem imel več prostega časa, potem pa čedalje manj, čedalje manj druženja s kolegi (da bi šli kam z kolegi na pijačo brez nje itak odpade – vsepovsod mora biti zraven, tudi če smo sami fantje).
Žal mi je, ker se želim ustaliti, si ustvariti družino, zdaj pa sem že skoraj obupan, ker skoraj drugega kot da (spet) ostanem sam ne vidim več… Ne morem pa z takimi omejitvami živeti celo življenje, ker se rad ukvarjam z športom in rabim tudi čas zase.
Sem ji že rekel da je dobesedno “obsedena” z mano, ampak ona trdi svoje, da je to normalno itd…

Lep pozdrav. S punco imava težave. Skupaj sva 1 leto malo več in se imava iskreno rada. Najni problem je vbistvu moj, za vsako stvar se pretirano sekiram, včasih razmišljam o tem tudi cel teden, velikokrat se tudi splomnim kakih stvari iz preteklosti tako da jih spet pogrejem in mučim sam sebe. Imate mogoče kak nasvet kako se nekako sprostiti ali odmisliti te stvari v zvezi? prosim za pomoč hvala

Pač nisi flegmatik in verjetno si še mladenič. Saj boš s časom videl da se ne splača sekirat. Take so vsaj moje izkušnje pač grem u izi s tokom in kam me orinese če je kaj dobrega primem če ne grem naprej.

[quote=george1423 post_id=12459368 time=1533127869]
Na začetku je bilo drugače, sem imel več prostega časa, potem pa čedalje manj, čedalje manj druženja s kolegi (da bi šli kam z kolegi na pijačo brez nje itak odpade – vsepovsod mora biti zraven, tudi če smo sami fantje).
Žal mi je, ker se želim ustaliti, si ustvariti družino, zdaj pa sem že skoraj obupan, ker skoraj drugega kot da (spet) ostanem sam ne vidim več… Ne morem pa z takimi omejitvami živeti celo življenje, ker se rad ukvarjam z športom in rabim tudi čas zase.
Sem ji že rekel da je dobesedno “obsedena” z mano, ampak ona trdi svoje, da je to normalno itd…
[/quote]

Si šel pogledat na forum Mejna osebnostna motnja?
Za te ljudi je značilno, da so na začetku sanjski partnerji …. potem se pa počasi začnejo vsi krogi pekla.

Ne vem kako naprej, bojim se da si pri teh letih ne bom našel druge punde in bom za vedno ostal sam… Po drugi strani pa nevem če si takšnega življenja želim, ker nočem da se celo življenje počutim da sem pod stalnim nadzorom.

Trenutno sem obupan, saj nevem kako naprej, prej sem bil v razmerju 7 let s punco za katero sem kasneje ugotovil da me vara in sem jo zapustil, potem sem našel to punco s katero sem sedaj, in je na začetku zgledalo obetavno, sem bil srečen da si bom ustvaril družino, potem pa čedalje večji pritiski, ona bi bila neprestano z mano, čedalje manj druženja z kolegi (ozirom nasplošno kam it brez nje), ah… se mi zdi da bo spet vsega konec in sem spet na začetku, … sam. In bojim se ostati sam, ampak si želim samo bolj normalnega razmerja, ne pa “pijavko” ki ves čas visi na meni in me kontrolira…

Bodi brez skrbi, pri teh letih boš našel še veliko drugih punc.

Vendar gre v tem trenutku bolj za to česa nočeš. Če si takega življenja ne želiš moraš pač narediti nekaj za to, da takega življenja ne boš imel. To da se bojiš ostati samski pri tem ne sme biti ovira.

------------------------------------------------- [url=http://gresak.net]Gresak.net[/url] [url=http://pesem.si]Pesem.si[/url]

Za začetek se znebi strahu da boš ostal sam. Biti sam ni tako slabo in nekaj časa samskega življenja ti bo dobro delo. Če boš vedno pod pritiskom da moraš “biti z nekom” boš težko prišel do enakovrednega razmerja.
Osebno sem uspel najti žensko svojega življena šele po tem, ko sem se odločil, da bom raje za vedno samski, kot da bi imel nezdravo razmerje. Skupaj ne smemo biti iz potrebe po razmerju ampak iz želje po druženju z osebo, ki nam je blizu.

------------------------------------------------- [url=http://gresak.net]Gresak.net[/url] [url=http://pesem.si]Pesem.si[/url]

[quote=gregorg post_id=12479352 time=1534150305 user_id=76017]
Bodi brez skrbi, pri teh letih boš našel še veliko drugih punc.

Vendar gre v tem trenutku bolj za to česa nočeš. Če si takega življenja ne želiš moraš pač narediti nekaj za to, da takega življenja ne boš imel. To da se bojiš ostati samski pri tem ne sme biti ovira.
[/quote]

In lahko je ravno to največja ovira, saj je pripravljen prilagajati se čez mejo dobrega okusa, s čimer pa izgublja stik s sabo, medtem pa ljubosumni punci zmanjšuje možnosti, da svoje strahove rešuje sama. Tako še obe naprej živita v strahu, kar pa v pomeni veliko stresa za oba, pod vplivom katerega pa se rodi zdrav miren odnos, ampak prepiri, zamere in druge za zvezo razdiralno vedenje.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

Bolje biti sam,kot pa v slabi druzbi ali vezi…
Iskreno se vprasaj kaj si TI zelis ,kaj pricakujes od veze partnerice,zivljenja.
in potem se skupaj usedita in iskreno pogovorita.Mogoce najdeta skupni jezik in bo slo vse na boljse.Ce pa ne,je pa bolje it vsak svojo pot,kot pa da cez kakih par let beremo o nasilju v druzini…Kratka je pot od nesrecne veze do alkoholizma in tako dalje…

Lepo pozdravljen,

lahko je njena težava čustvena preobčutljivost, negativne predhodne izkušnje ali pa odvisnost od odnosov…lahko tudi vse. Kaj veste o odnosu med njenima staršema?

Poskušajte se na miren način pogovoriti z njo in jo morda kar direktno povprašati po tem…lahko, da se bo zamislila, čeprav nobeden odvisnik odvisnosti ne prizna.

Lahko, da je tudi njej težko in si ne more pomagati. Poskušajta poiskati pot…Seveda bo morala tudi sama na pot transformacije. Lahko ji svetujete psihoterapevtsko pomoč.

Hvala in vse dobro;