Pozdravljeni!

Moj problem, poročena 27 let, pred 2 leti ugotovim, da ima mož ljubico, se skesa, mu oprostim, čeprav zdaj vem, da me je varal tudi prej, samo vedno me je tako obrnil, da sem mu verjela. Komaj sem pridobila nekaj zaupanja, ponovno ugotovim, da vezo sploh ni prekinil, oz. se je spet
ponovilo. Zdaj sem popolnoma sesuta, žal mi je tega zakona, ker sva se tako dobro ujela v vseh pogledih. (tudi v seksu, a očitno on išče še kaj več). Noče ločitve, tudi zdaj mi je priznal, da se je spet ponovilo, da mu je samo za seks in da je on pač tak. Mislim, da je mogoče tudi zasvojen s seksom (v postelji želi pervezen seks…) leta nazaj sem mu našla pisma iz Salamonovega časopisa, kjer se ponuja seks, pa je rekel, da to ni njegovo, od prijatelja…,. Drugače je zelo dober človek in dober oče, kaj naj naredim? Kako sem mogla biti tako slepa toliko časa in mu verjeti? Mislim, da me je skozi varal, samo jaz sem verjela, da ni res, zdaj pa so se mi odprle oči. Mislite, da je mogoče kakšno upanje? ali je bolje, da se ločim od takega človeka? Naj greva k terapevtu in kam?, mogoče za odvisnost od seksa? Tako težko si najdeš človeka, s katerim se ujameš in razumeš, imaš podobne hobije…, potem pa tak šok. Hvala vsem za odgovore.

Spoštovani,

najprej vam predlagam, da preberete knjigo Veronike Seles Nezvestoba. Ob branju se vam bo odprlo marsikatero vprašanje, postopoma pa si boste znali stkati tudi odgovore.
Kakor velja tudi za moje pisanje: odprlo vam bo več vprašanj kot odgovorov. Sprašujete namreč veliko, a saj najbrž veste, da si boste morali prav na vsa odgovoriti sami. Ne zato, ker vam ne bi bilo mogoče natresti kopice nasvetov, pogledov in mnenj. Ampak zato, ker bodo vsa (spo)znanja drugih sedla na pravo mesto šele tedaj, ko boste vi našli svoje mesto v tej novi situaciji, v kateri so se vam začele odpirati oči.

Predvsem bi rekla, da skušajte začutiti sami sebe. Ali ste storili prav, da ste mu pred dvema letoma »odpustili«; ali naj se ločite ali ne; ali naj greste/gresta k terapevtu ali ne; ali se ne boste ločili samo zato, ker mož noče ločitve; ali to, da je dober oče in dober človek, pomeni tudi, da je za vas avtomatično dober mož; ali so skupni hobiji podlaga za dober zakon; na podlagi česa sklepate, da je težko najti človeka, s katerim se ujemaš (kako ujemaš? Ali ste še vedno prepričani, da se odnos s človekom, ki mu ne moreš zaupati v tako temeljnih stvareh, kot je zvestoba, lahko imenuje ujemanje? Pa še ‘malenkost’: ali ste v perverznem seksu uživali ali ne? Sta se v tem ujemala, in če, kakšni občutki so vas navdajali takrat in kakšni vas sedaj?) … odgovori so že v vas, samo prisluhniti si morate in jim verjeti. Sprašujete, kako ste mu lahko toliko časa verjeli. Morda vam je tako pač ustrezalo, ker ste se počutili dovolj varno. Izoblikovali ste si svoja prepričanja o svojem možu in zakonu – ali ste jih kdaj preverjali? Kaj pomeni, da se v vsem ujemata? Ne verjamem, da se ujemata na področju čustvene intime oziroma da imata čustveno intimen stik, to pa je za partnerski odnos najpomembnejše. V čem se torej ujemata, da se razlikuje od ujemanja med bratom in sestro, prijateljema, sodelavcema, kolegoma ali ločenima staršema skupnih otrok? Občutek imam, da čutite preveč, včasih pa nič oziroma je vse skupaj velika konglomeratna kepa, ob katerih jasno razmišljanje odpove.

Seveda lahko ostaneta skupaj, a nič več ne bo tako, kot je bilo. Ampak na voljo imate možnost, da zaživite življenje brez prevar in laži. Zastrašujoča pustolovščina morda, vendar je vredna vaše energije in tudi vi ste vredni sadov, ki vam jih bo prinesla.

Mislim na vas in držim pesti, da se vam bo uspelo čimprej izviti iz te megle.

Na vašem mestu bi končala vse skupaj, saj mu ne bi mogla več nič zaupati. Poglejte, če vas je toliko časa varal, se to ne bo ustavilo. Niste njegova psihiatrinja niti niste dolžni vztrajati v takem “zakonu”, kjer vas ima mož za norca.

Ga. Jana, hvala vam za odgovor. Ali sva se ujemala tudi v čustvenem intimnem stiku? Jaz sem čutila, da ja, jaz sem bila res iskrena do njega, zgleda pa da je on igral?Vedno mi je izkazoval ljubezen, nežnosti…. Ne morem verjet, a očitno bo držalo, saj drugače ne bi varal. Tudi otroka bosta presenečena, saj sta imela lepo sliko o naju. In prav imate, v bistvu imam že odgovore, ne bom prenesla tega in se bom morala odločiti za ločitev, saj sem mu že prvič rekla, da še enega razočaranja ne bom prebolela. Škoda mi je za družino, otroka, on pa je pri meni veliko izgubil, na žalost.

Noben terapevt ne bo pomagal,ker ima v sebi to,da izkoristi priliko in te prevara.Samo zraven glih ne smeš stati in je že hop po drugi.
Žal je tebi in bo sigurno tudi njemu,še toliko bolj,ker je prelomil drugo vajino obljubo.Imel je srečo,da si mu prvič oprostila,vendar se sam tega ni dovolj dobro zavedal.Ni razumel tvojih bolečin,ker jih ni doživel on,ampak ti.Zato je ponovil in zdaj,kot praviš,ne moreš več ostati z njim.Dobro je igral,izigral je pa tudi sebe.
Škoda mi je tvoje familije,nisi pa dolžna prenašati njegovih varanj v nedogled.

potem imaš samo nekaj možnosti:
1. živiš in mižiš s zavedanjem, da veš, da te pač vara ker “on pač tak je”
2. ga postaviš pred dejstvo, da boš odšla, če ne misli nekaj narediti glede tega. nekaj pa pomeni resno delo na sebi in vama s pomočjo usposobljenega terapevta (terapevta danes pa res ni več težava najti – malo po internetu poišči)
3. če je zaupanje in upanje popolnoma propadlo, lahko še vedno greš.

Kako pa izbrati pravega terapevta? Mogoče kakšen predlog? Ali za odvisnost-ga. Sanja Rozman, ali ga. Košiček? Ne vem na koga naj se obrnem.

kot si napisala, lahko greš k kakemu terapevtu, ki se ukvarja prav z odvisnostmi (če je res odvisen od spolnosti – mogoče te vara le zato, ker te pač lahko), lahko pa gresta k kakemu družinskemu psihoterapevtu, ki vaju bo sprejel bolj celostno, družinsko. meni se zdi pri terapijah pomembno to, da ni na terapiji samo eden od zakoncev (npr. mož, ki je “vsega kriv”), ampak da sta oba. ker le tako bosta skupaj prišla do enih korakov naprej kot par (posamezno pa že tako ali tako). če je na terapiji samo eden, pa običajno ta naredi velik korak naprej k boljšemu funkcioniranju, jasnejšemu čustvovanju in mišljenju, se pa potem pojavi težava pri drugem partnerju, ki s tem “novim” partnerjem ne zna več funkcionirati. in je potem spet kreg v hiši. upam, da razumeš, kaj želim povedati.

aja, pa še to. dokler mož sam od sebe ne bo pripravljen it na kako tako terapijo, je možnost za uspeh blizu nična. šele ko bo sam videl, da nekaj ni ok, da ima njegovo obnašanje lahko resne posledice (npr. tvoj odhod), šele takrat bo lahko nekaj naredil pri sebi. upam, da je že na tem.

vse dobro.