Težave v spolnosti
Prav lep pozdrav vam pošiljam iz Maribora. Imam eno – malce neprijetno vprašanje. S fantom imamva težave v spolnosti, kar močno ovira najino skupno življenje. Težava je v njem, sicer sva se o tem poskušala odkrito pogovoriti vendar nekako ni našel razloga
kaj ga tako zmede ko pride do spolnosti. Najprej mi to ni predstavljalo problema, saj sem to poskušala razumeti in sem ga tudi spodbujala, poskušala pomagati – vendar zaman. Ugotovila sva, da se mu zdim zelo privlačna, s čimer se strinja tudi njegov spolni ud, saj se vzburi že ko me samo pogleda. vendar naenkrat ga razpoloženje mine in ponavadi sploh ne pride do vdora v nožnico. Če pa že pride, pa se konča v parih minutka, mogoče celo v minutki. Kasneje se nekako ne moreva spraviti nazaj oz njega ne morem več spraviti nazaj do ponovnega odnosa. Trenutno pri nama vse drugo normalno igra, kot v pravljici. Vendar ko pride do posteljnih aktivnosti – zmrzmne. Nevema niti od kje naj bi ta težava izvirala. Kaj delava narobe in če se da sploh to urediti? Zelo si želliva to popraviti, oba se trudiva, vendar pri nama odnosov ni po en mesec, potem ko pa so pa sem tako napisala kakšni so. Nezadovoljivi za oba. Je pa problem tudi v tem, da splona sla je prisotna, saj zaradi njegovih potreb, ki jih ima, redno onanira. Zato naju to še toliko bolj skrbi. Sama si ne znava več pomagati. Bojim se, da se bo najin (drugače popoln) odnos končal, sej ne jaz niti on se nimava več živcev ubadat s temi težavami. Ne znava se več orientirati in želiva si da bi to lahko popravila. Slišala sva že, da je to verjetno kriva psiha. Vendar nama nikakor ni jasno kakšna psiha, če se imava res rada, rada se cartljava, ponavadi tričetrt dneva, rada se poljubljava… Rada sva skupaj in nikoli se ne naveličava eden drugega. Vema pa tudi, da težava ni niti v splonem udu, ne njegovem in ne mojem. Saj je pri obeh vse v najlepšem redu. Jaz sem zelo zadovoljna z njegovim in on prav tako s celotnim mojim telesom. težave imava pa že skoraj od začetka odnosa. Mislim, da sva se samo nekajkrat dobro ”razumela” tudi v postelji. Ni nama pomagal niti odkrit pogovor, saj sam ne ve, kaj bi lahko bil vzrok. Misli pa da je vse v ”glavi”. Upam, da mi boste lahko vsaj vi pomagali, saj mislim da ste zadnje upanje, ki nama je še ostalo.
Hvala in LP
Nortonka, lep pozdrav nazaj v Maribor,
vedno se je težko lotiti teme spolnosti, kot ste tudi sami začeli svoje sporočilo: »neprijetno vprašanje«. Zakaj je pogovor o težavah v spolnosti tako neprijeten? Ker je spolnost le vrh ledene gore, torej »smetana« celotnega odnosa, ki ne vključuje le tebe in mene v tem trenutku, ampak oba nosiva v sebi vso svojo čustveno dediščino svojih staršev in njihovih staršev… In vse naše izkušnje, ki smo jih v odnosih z drugimi že imeli, kar pa je seveda od rojstva do danes.
Zato je žal težko govoriti o »pravljičnih« odnosih, ker obstajajo res samo v pravljicah. Kar je lahko tisto najlepše, celo malo pravljično, pa je to, da sva se sposobna s kakršnokoli težavo dostojanstveno, strpno in ljubeče soočiti, čeprav je boleče, naju je strah in včasih imava občutek, da se stvar nikamor ne premika…
Malo ste napisali o tem, koliko časa sta skupaj, koliko sta stara. Nič o primarnih družinah. Čudna vam je beseda »psiha«, saj se imata vendar rada. To je dobra novica, ker to pomeni, da imata vse, da se soočita z vajinim položajem, ki, rada verjamem, ni prijeten, ni enostaven in ne vesta, kako bi se ga sploh lotila. Slaba novica pa je ta, da se psihe žal ne da zamejiti izključno na vajin odnos, kot sem napisala že zgoraj.
Če postanem malo bolj konkretna: morda bi bilo dobro, če bi vaš fant najprej obiskal urologa / androloga ali morda psihiatra / seksologa. Vedno je dobro najprej izločiti kakršnekoli bolezenske, fiziološke vzroke. Pa najverjetneje res ne gre za to. Občutek je, da ste vso odgovornost za »njegove« težave nase prevzeli vi in pojavi se vprašanje, koliko se ob tem on počuti moškega? Kaj je za rešitev položaja, v katerem se ponovno znajde, naredil sam? Problem, ki ga opisujete, je morda povezan prav s tem. Dokler se samozadovoljuje, lahko o svoji sposobnosti zadovoljiti žensko, fantazira. Ko pa se pred njim pojavi dekle, ki ga privlači in ima njeno telo drugačen »zemljevid«, ki ga on ne pozna, se morda ustraši. To je le ena možnost in teh je toliko, kot je ljudi, saj je vsaka psiha drugačna, ker je nastajala ob različnih ljudeh in v različnih pogojih.
Zato vam lahko svetujem le naslednje: če je vajin odnos ljubeč in vama je dragocen, potem bosta to »težavo« lahko (a ne zlahka) sprejela v vajin prostor. Vsak bo prevzel svoj del odgovornosti za sprejemanje nastalega položaja in tudi za razreševanje – že tu se morda ne bosta strinjala. Ali vas bo minilo potrpljenje? Kot ste zapisali: »ne jaz niti on se nimava več živcev ubadat s temi težavami«. O tem morata najprej oba pošteno, iskreno razmisliti in se potem lotiti poti do želenega cilja, za katero pa ne veste, kako dolga in naporna bo.
Žal bolj konkretnega nasveta ne morem dati; takega, ki bi ga lahko »uporabili« in se izognili soočenju z vsem, kar sodi v intimni odnos in nekaj tega sem naštela zgoraj, večine pa ne, saj je to vajin odnos, sta vajini telesi in bilo bi res žaljivo do vajine intime, če bi nekdo rekel, da pozna odgovor, rešitev, recept. Vredna sta več in to »več« je srečanje sebe v vsem, kar sta, tudi v tistem, česar ne želita vedeti o sebi.
V želji, da sem vam vsaj nekaj odgovorila, vas lepo pozdravljam.
Kar verjami navedbam ga.MVT. Težko bi uporabil kakršnikoli besede v slabšalnem pomenu ker že s tem povzročaš nelagodje kot npr. napaka, ovira, impotenca. Kot ženska si veliko naredila
in obstaja še nekaj kar moškega privlači na ženski, vonj. Lahko je ženska ,,model,, pa potem
nekje od nje pride vonj iz ust, mednožja. Moški neradi oz. neznamo, sicer nas nobeden ne uči, da izrazimo svoje mnenje, še najmanj pri intimi. Malo smo zavrti in že se pojavi zadrževalec, ki bi dvignil ,,oneta,,. Potem pa še vonj in ,,mrtev junak,,. kaj ga vzpodbudi ve samo on. Mogoče je preveč pod vplivom lastne domišljije, saj veš porno filmi in revije, in edino tako lahko zadovolji svoje potrebe. Ne ocenjujem vaju temveč se želim le približati vajinim ,,težavam,,. Mogoče ima kake skrite želje, je pa res, da mora se on izjasniti. Malo pomisli kdaj vama je ,,ratalo,, ali so bile kakšne posebne okoliščine. Mogoče malo alkohola, da se sprosti….
Pozdravljen Platforma,
najprej bi vas rada informirala o »tehničnih« zadevah na tem forumu – vsa sporočila so najprej vidna le moderatorjem, ki jih potem »odobrimo«. Tako, da včasih traja tudi kakšen dan, dva, da se pojavi na forumu v obliki, ki je vidna vsem. Tako da brez skrbi. Edina stvar, ki je ne damo javnosti v pogled so žaljiva sporočila.
Toliko o tehniki. Sedaj pa malo delikatna tema – alkohol. Vedno sem vesela vseh odzivov, tako tudi vašega, vendar bi rada napisala besedo o alkoholu in spolnosti. O tem bi lahko odprli novo temo pa je na tem mestu ne bom. Alkohol je v naši družbi svobodna izbira in bi rada, da tudi v tem sporočilu ostane tako. Vendar pa je lahko uživanje alkohola (ali kakršnihkoli substanc) v želji, da bi se dovolj sprostili, se intimno odprli, zloraba sebe in tudi drugega (za kar pa je seveda odgovoren drugi sam, razen če ne gre za nasilje). Če se namreč ne moreš sprostiti, je treba telo upoštevati, poslušati, ker očitno nekaj sporoča. In telo nikoli ne laže. Zato je za dober odnos, ki ima za posledico tudi zadovoljujočo spolnost, veliko pomembneje, da se oba lahko srečata v tem strahu, nepripravljenosti podaritve in »orjeta« to njivo skupaj in lahko upata, da bosta nekoč tudi žela, kot pa izsiljevanje »dobre« spolnosti. To je nasilje, ki preglasi glas telesa.
Toliko o tem pa lep pozdrav,
Nortonka,
ne bom teoretizirala, ker mislim, da ti je po tej plati Mateja zelo lepo odgovorila. Ko sem brala tvoje sporočilo, sem dobila občutek, da sta še zelo “svež” par in takrat je še vse popolno in si zato ne moreš pojasniti vzroka.
Če pa bosta ostala skupaj, bodo do tebe sčasoma prišli razni drobci informacij, ki jih boš lahko med sabo povezala in razumela, zakaj so se take težave sploh pojavile.
Podoben problem sva imela tudi midva s partnerjem, vendar je od tega je že več kot 15 let. Rešitev je samo ena – potrpežljivost, razumevanje. Midva sva se takrat dogovorila, da se bova crkljala tako in drugače, vendar pa ne bova na končala v nožnici. Bilo je fino, veliko manj stresno, kot vsakokratno pričakovanje ali bo uspelo, ali ne bo uspelo. Po treh mesecih nama je uspelo- crkljanje se je spontano nadaljevalo v sponi odnos. Od takrat, se pohvalim, nimava več težav.
Mnenje, ki ga je poslal(a) “Božji glas” sem zbrisala, torej ga ne bom objavila, ker ni primeren za ta forum. Še enkrat bi želela opozoriti vse, ki pišejo na ta forum, da želimo ohranjati varnost, spoštljivost in rahločutnost do vseh, ki se zaupajo in govorijo o svoji intimi. To nikakor ni lahkotna in pogrošna odločitev, zato vse odzive, ki bi bili lahko razumljeni kot nespoštljivi in ponižujoči, enostavno umaknemo. Četudi gre morda s strani pisca za poskus humornosti, sprostitve in razbremenitve teže problema, je lahko tisti, ki se je zaupal, upravičeno prizadet.
Hvala za razumevanje in lep pozdrav,
Meni isto, pač imel sem neprijetno izkušnjo z bivšo partnerko boleč spolni odnos, odklanjanje spolnega odnosa. Pač stvar nam ni štimala in sva šla narazen. Sedaj imam drugo punco s katero se super razumeva, imava enak pogled na stvari pač se štekava. Pojavlja pa se mi problem da je moj ud včasih malo bolj mehak. Pojavil se je strah, da bo isto kot je bilo. Ko pa si sam je čisto drugače.
Se strinjam z Ken-om pogovor potrpežljivost in neočitavanje pač vsak rabi čas, da premaga težave iz preteklosti.