Pozdravljena, imam ogromen življenski problem. Sem mlada uspešna punca, ki pa v nobenem partnetju, s katerim sem recimo več let, ne najdem sreče in notranjega miru. Ko začnem vezo je vse kot mora biti, zaljubim se v partnerja, všeč sva si, osebnost mi je bila vedno najbolj všeč pri vseh partnerjih, vendar me čez čas, ko se partner preda, ko me res sprejme in začne ljubiti, ko se res spoznava in ko bi moralo biti vse kot je treba, začne nekaj v meni tako močno dušiti, na začetku so to male stvari, čez čas pa se začnem ohlajati, nism sproščena, duši me, glava me začne boleti zaradi obremenjevanja, in vedno na koncu sem zaradi notranjega nemira primorana narediti vsaki vezi konec, čeprav si srčno želim resno vezo in da nama uspe. Kako rešiti ta problem, vem da je problem nekje v meni in da se bo to ponavljalo pri vseh partnerjih, ker do zdaj se je vedno, pa isreno partnerji so bili res super osebnosti. Hvala za vašo pomoč

Spoštovani,

kot ste rekli – problem je v vas. Seveda je problem tudi v vsakem od partnerjev, ki jih je pritegnilo prav dekle, ki je z njimi pretrgalo zvezo, čeprav pravi, da so bili super osebnosti … Toda po nasvet se ne obračate kot samski, če prav razumem. Če je tako, torej če trenutno niste v zvezi, je res čas, da se ustavite in si daste čas, da si ta problem ogledate z vseh možnih strani ter z njim tudi kaj storite.

Opisali ste telesne simptome, ko vas začne zveza tako vklepati, da ne zdržite več. Duši vas, glava vas boli, telo, polno nemira, vas dobesedno katapultira iz odnosa. Ti simptomi pa se pojavljajo zato, ker je dovoljeno »govoriti« samo telesu; ker še ne poznate besed, ki bi opisale, ZAKAJ se vam dogaja to prisilno ponavljanje: zakaj se čutite prav prisiljeni, torej kot bi vas vodila neznana sila, močnejša od vas, da vedno znova porušite ravno tisto, kar bi si srčno želeli graditi.

Pa bi si res želeli? Na zavestni ravni gotovo. Toda kaj je tisto, kar zbuja v vas tako grozen strah pred bližino? Prej sem rekla: ker še ne poznate besed. Da vas čustveno intimna bližina z moškim, ki vas »res sprejme, se preda in vas začne ljubiti« ogroža, ko bi morala biti varna … od kod vam je znan ta občutek? V najzgodnejšem otroštvu je mama tista, ki – če je »dovolj dobra mama«, kot rečemo, torej sposobna zdravega, pristnega stika z otrokom – otroka nauči, kaj je varnost čustvene intime. Kakšni so vaši občutki ob spomini na tisto obdobje? In kako ste z mamo danes? Pa z očetom? Hudo je, da si morate šele s tem, da prerežete čustvene vezi, priboriti občutek svobode. In da morate hvaliti bivše partnerje – na kratko, a v superlativu. Prevzemanje krivde in odgovornosti nase, kako ste s tem? Je preprosteje reči: “Partnerji so bili super osebnosti, problem je v meni”? Pa je to vaša absolutna resnica, res čutite tako? Se morda spomnite česa, kar ni bilo tako popolno?

Svoj beg iz zvez boste ponavljali tako dolgo, dokler ne boste ob nekom začutili, da vam tega ni več treba. Morda bo to v terapevtskem odnosu. Za to pa se bo treba spustiti pod površje uspešnosti, kakršno vidi okolica. Saj morda je med drugim tudi zunanja uspešnost tista, ki je doslej uspešno prikrivala vašo žalost, strah in osamljenost.

Pogumno potovanje vase vam želim.