Pozdravljeni,
pišem,ker želim,da mi date kakšen nasvet kaj storiti v naslednjem primeru.

Tašča me ne prenese,s fantom sva skupaj slabo leto,njegovo mati pa poznam slaba 2 meseca. Stara sem 24,moj partner pa 32let. Se odlično razumeva,vse se pogovoriva,če se ne strinjama glede česa,nisva konfliktni osebi,v glavnem vse dobro in na lep način. Problem je njegova mati s katero stanuje zadnje 5 let. Partner od 18leta nima očeta in sedaj počne “vse”namesto njega doma okrog hiše in na njivi,hodi tudi redno v službo,zato ima malo,skoraj nič časa zase. Če česar ne opravi oz ,če se kdaj(kar je redko) odpravi v toplice,na krajši izlet,se njegova mati tako zmrduje,grdo gleda ,vzbuja občutek krivde,ker tisti dan ni nič počel,da ji fant še pri 32 letih včasih raje pove neresnico,reče da gre v službo,da lahko sploh greva na kak izlet,ker mu ni do prepira. Njegova mama se mi je najprej zdela prijazna,v prvem mesecu,ko sem jo spoznala sem jima pri večjih opravilih pomagala občasno par ur po službi(ko sem bila tam,cca 3x na teden). Jaz tam ne živim,niti nisem imela namena,zato ne vidim smisla zakaj bi mogla letati tja in delati kot nekdo dirigira. In zato me ne mara sinu govori,da nič ne delam,da ga izkoriščam,da nisem zanj,sem premlada. Tudi midve sva ze prisli v konflikt enih 4x ,meni pa “šimfa”svojega sina,da je ničvreden,da nič ne dela in zaradi tega pa jaz ne maram nje,ne toliko kar govori o meni,ampak o njemu,ki ji ves čas pomaga in tega ne ceni,v konflikt sva prišli vsakokrat,ko me je partner prosil,da storim kaj ,ona pa prileti češ kaj delam ,da to lahko stori ona. Tako,da govori,da nič ne delam,ko pa želim kaj pa se namuli ,ker češ zakaj je meni sploh rekel naj storim to,če lahko ona.
Mislla sem,da je takšna ,ker premalo pomagam po njenem,ko sem začela več pa spet ni v redu,če me vidi,da delam kaj kar me je sin prosil,da opravim,ko me vidi kar odide in me grdo gleda. Govorila je,da ne razume zakaj ženske sploh hodijo v službo,ko bi morale doma skrbeti za otroke,želi da sem doma in pomagam doma pa sploh nimam otrok. Ko sem pa nekaj dni nazaj izgubila službo(in bi kao morala biti srečna,da bom doma in lahko pomagala kot je govorila) pa je svojemu sinu začela govoriti ,da ga izkoriščam,da sem sigurno zaradi tega pustila službo,da bom živela na njegov račun. Skoraj nič kar stori sin ni v redu,kar storim jaz pa tako ali tako ne. Partner se ji ne postavi po robu,ker se ji noče zameriti,saj pravi,da jo spoštuje,ker je skrbela zanj sama brez očeta,meni pa se zdi vse skupaj kot neko čustveno izsiljevanje z njene strani,saj sama nimam takšnih staršev. Partner je bil samski 5let ,od njegovih sodelavcev pa sem izvedela,da se je še z vsako punco,ki jo je pripeljal domov mama skregala in verjetno so zato tudi odšle. Ženska govori ,da spletkarim proti njej,ampak jaz o njej sploh dosti ne razmišljam,vseeno mi je zanjo,želim se le razumeti z njo zavoljo partnerja. Problem je tudi v tem,da s partnerjem nisva na začetku zveze dogovorila kje bova živela ,meni je bilo logično,da v najemu,za sebe na svojem,(sva finančno sposobna,ima dobro službo,jaz še dovolj prihrankov za par mesecev dokler ne najdem službe…) on si je pa že naspol uredil stanovanje doma in noče oditi. Čeprav govori,da mame včasih ne prenese. Ne razumem tega kako se mu da pri 32 letih ukvarjat s tem kar njegova mamica misli. (Pa je drugače odgovoren,samostojen človek,ni mamin sinček. )Ko je mama odsotna,ker kam gre pa hitro smukne in malo poleži podnevi,pogledama film,ko je ona doma se pa skoz nekaj dela. Tako,da vidim,da bi bil brez njene pristonosti sproščen,a kaj ,ko ne želi od doma. Jaz si pa ne predstavljam življenja,da sem doma pod nadzorom,da nekomu polagam račune,da delam kar nekdo želi. Hotela sem ga že zapustiti,vendar mi je žal,ker se midva odlično razumeva,ne strinjava se edino glede tega,da on ugaja mami,ker se ne želi prepirati z njo,jaz sem mu pa že povedala,da celo življenje tega ne mislim početi. Rekla mu je tudi,da tam nisem zaželjena,zato sem prenehala hoditi tja,druživa se podnevi naokrog ali pri meni doma.sorodniki in prijatelji so me lepo sprejeli,le mama ne,vendar če je kdo na obisku se do mene lepo obnaša pred drugimi,tudi do drugih,ko odidejo jih pa opravlja in vse slabo o njih. Zdi se mi,da odganja njegove ženske že več let ,samo išče neke napake,spreminja mnjenja in nobena ni vzdržala njenega obnašanja in tega,da se on ne postavi po robu. Jaz razumem,da jo ima rad,ampak ne vem kako dalje. On se ne bo preselil,jaz pa taščo zaradi njenega obnašanja in izrečenih besed vsak dan bolj mrzim in tam ne mislim biti . Moja starša sta drugačna ,me podpirata,se razumemo,nikoli se grdo ne obnašata,njega sta lepo sprejela in kar je meni najbolj pomembno ,data mi svoj mir. Ne morem razumeti kako lahko on pri 32 letih tako živi in to že en čas,pravi,da je že navajen, meni bi se pa zmešalo,se nekomu podrejati. živim samostojno,stroške si doma enakomerno delimo,tudi delo,nihče ne skrbi zame,doma sem enakovredna moji mami in očetu,finančno ,psihično in v vseh pogledih. Ne predstavljam si življenja s takšno nesrečno,zagrenjeno žensko. Pri meni ne moreva biti ,saj imam samo večjo sobo,niti ne bi želela biti,saj bi rada zaživela sama s svojim partnerjem pa se doma razumemo tako,da lahko veste kako si šele pri njem ne želim biti….

Takih zgodb je po tukajšnjih forumih dosti, zelo so si podobne oz. v mnogih potezah enake, večina pa nosi v sebi tudi eno in isto zablodo: ” Ni mamin sinček. “

Sem že nekaj krat pomislila, da bi napisali seznam resničnih lastnosti in vedenj maminih sinčkov in ga potem samo copy- pastali… Ne vem, kaj si večina žensk predstavlja, pod imenom ” mamin sinček “. Res ne vem. Je pa kruto in žalostno, ko rečejo, da ni mamin sinček, potem pa naštejejo kopico najbolj tipičnih lastnosti maminih sinčkov. 🙁

No pa gremo po vrsti.
Problema nimaš s taščo, ampak s partnerjem. S taščo ne boš živela, tudi če bi kdaj živela pod isto streho, tašča ni in ne bo tvoja partnerica. To naj bi bil njen sin. Če bi imel on urejen odnos z materjo, problema ne bi bilo. Ja, mati je zagotovo ” problematična “, precej verjetno je, da si je sina naredila za čustvenega partnerja, in čustveni incest ni nič blažji kot telesni- oba puščata uničujoče posledice na otroku in na vseh njegovih partnerjih in kasneje otrocih, če ta otrok zadev ne uredi na duševnem področju. Ampak ponavljam, mati ni tvoj problem, ona je njegov problem- s tem pa, ko on nima urejenih mej in zdravega odnosa in normalno odrezane čustvene in duševne popkovnice, je v ta problem nekako potegnil še tebe ali z drugimi besedami, si se ti pustila povleči vanj. In nasedla iluziji, da je bav bav in glavni problem tašča.
Da gre za maminega sinčka, je razvidno iz vsega, kar si zapisala. Kar kopiram in s krepko bom poudarila naj bolj značilne simptome :

Partner od 18leta nima očeta in sedaj počne “vse”namesto njega doma okrog hiše in na njivi,hodi tudi redno v službo,zato ima malo,skoraj nič časa zase. Če česar ne opravi oz ,če se kdaj(kar je redko) odpravi v toplice,na krajši izlet,se njegova mati tako zmrduje,grdo gleda ,vzbuja občutek krivde,ker tisti dan ni nič počel,da ji fant še pri 32 letih včasih raje pove neresnico,reče da gre v službo,da lahko sploh greva na kak izlet,ker mu ni do prepira.
Skoraj nič kar stori sin ni v redu,kar storim jaz pa tako ali tako ne. Partner se ji ne postavi po robu,ker se ji noče zameriti,saj pravi,da jo spoštuje,ker je skrbela zanj sama brez očeta,meni pa se zdi vse skupaj kot neko čustveno izsiljevanje z njene strani,saj sama nimam takšnih staršev. Partner je bil samski 5let ,od njegovih sodelavcev pa sem izvedela,da se je še z vsako punco,ki jo je pripeljal domov mama skregala in verjetno so zato tudi odšle.
on si je pa že naspol uredil stanovanje doma in noče oditi. Čeprav govori,da mame včasih ne prenese. Ne razumem tega kako se mu da pri 32 letih ukvarjat s tem kar njegova mamica misli. (Pa je drugače odgovoren,samostojen človek,ni mamin sinček. )Ko je mama odsotna,ker kam gre pa hitro smukne in malo poleži podnevi,pogledama film,ko je ona doma se pa skoz nekaj dela. Tako,da vidim,da bi bil brez njene pristonosti sproščen,a kaj ,ko ne želi od doma.
ne strinjava se edino glede tega,da on ugaja mami,ker se ne želi prepirati z njo
Zdi se mi,da odganja njegove ženske že več let ,samo išče neke napake,spreminja mnjenja in nobena ni vzdržala njenega obnašanja in tega,da se on ne postavi po robu. Jaz razumem,da jo ima rad,ampak ne vem kako dalje. On se ne bo preselil,
Ne morem razumeti kako lahko on pri 32 letih tako živi in to že en čas,pravi,da je že navajen,

Seznama mi torej ni treba pisati, ker si ga že ti. To so definicije maminega sinčka. Ki ni nikoli odrasel, dozorel, ker tega ni smel ( potem bi bilo namreč nevarno, da bi mamo zapustil, kar je za take ženske nesprejemljivo ). In se pri 32 še vedno vede kot otrok, ki noče mame razjeziti, se z njo ” prepirati ” , iz česar je jasno, da se sin dojema kot odgovoren za materino počutje ( če bo skušal uveljaviti zase svoja pravila kot normalen odrasli človek, bo jezna itede) , in pa da se dojema kot podrejeni, tisti ki se ukloni, ker je konflikt zanj nekaj bolj groznega kot možnost, da bi si uredil normalno življenje. Pristaja celo na to, da neke stvari skriva pred mamo, da ima mir- to je zrelost na ravni najstnika. Tako pač delujejo toksični odnosi in take so nihove posledice. Dokler jih ne prekinemo tako da izstopimo iz njih in nehamo igrati igro, ki smo se jo naučili igrati že kot otroci. Tvoj fant rabi pomoč psihoterapevta , amapk le, če bo sam ugotovil, da ima problem.

On nikoli ne bo mogel živeti samostojnega življenja, če ne bo naredil velikih sprememb. In se postavil zase. Ne zate ( to je potem samo pozitiven stranski učinek ) ampak zase. Da bi to zmogel, bo moral delati na sebi in prepoznati, da zdaj ne živi samo PRI mami, ampak ZA mamo.

Za taščo torej nima smisla izgubljati energije. Bistveno je, da on ugotovi, da je nekaj narobe in da bo ostal sam, če ne bo spremenil nekaterih stvari pri sebi. Mame seveda ne bo spremenil, ne on, ne ti. Kako naj mu odpreš oči? Prepiri vaju zagotovo ne bodo nikamor pripeljali, na koncu boš v njegovih očeh sovražnica ti, ker skušaš uničiti njegov odnos z mamo. Čaka te dolga in trnova pot. Dobro premisli ali res želiš stopati po njej.

Priporočam v branje podobno zgodbo https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=140&t=11222061

Hvala za odgovor.

Se zavedam tega. Ni mamin sinček sem mislila bolj na drugi ravni. Na neki čustveni ravni to vsekakor je. Mislila sem bolj,da mu mati ne pere oblačil,ne kuha,ne prinese mu vsega k riti in ne skrbi zanj v nobenem fizičnem ali finančnem smislu,zato mi še bolj ni jasno zakaj se na njo tako ozira,če je od nje popolnoma neodvisen v vseh pogledih razen očitno čustveno. Živel je že na svojem s prejšnjo punco 7let in matero obiskoval občasno(60km razlike med hišama)tako,da mi NI jasno,če se je že enkrat osamosvojil od kod spet ta odnos. Oditi verjetno noče,ker sta se s prejšnjo punco razšla in ni dobil nič od hiše,niti ni zahteval,sedaj pa verjetno ne želi še enkrat skozi to,zato bi si rad doma uredil ,saj je tam prepričan,da “ostane njegovo”. Vseeno mi ne gre v glavo,če je že živel 7let na svojem in brez mamice zakaj se sedaj tako pusti,ko je starejši in bi moral biti pametnejši ,saj ima vsak svoj jaz. V bistvu imam res problem z njim,vendar ne vem kako mu odpreti oči,saj tega sploh ne ugotovi. Vedno je na koncu,da jo ima rad . Vsi imamo radi starše pa to še ne pomeni,da jim moramo skoz ugajati,živimo za sebe,ne da bi ugajali drugim… Pa rada imam tudi jaz svojo mamo pa ji ne dovolim,da mi soli pamet ,če grem na pijačko,saj pa služim svoj denar in živim svoje življenje. Meni pač tam ne bi pasalo,da se ženska skoz ko dvignem pete od hiše zmrduje in jamra,ker mi to ni potrebno,da mi nekdo greni življenje za prazen nič… ne vem kako mu odpreti oči.

TAKOJ ga pusti!!!! Za taščo je nadomestek moža!! In njemu to zelo ustreza. Ko bosta imela otroke, ne bodo tvoji ampak njegovi in njeni!!! Trpela boš in na koncu se boš itak ločila. Otroci pa bodo še vedno imeli raje njo kot tebe! Ker ona jih bo imela čas tesno navezati nase medtem, ko boš ti v službi. Saj poleg moža za popolno družino rabi tudi otroke. Ti boš samo predmet da ji uresničiš željo nato se te bo po hitrem postopku preko sina znebila. Ker bo živela zelooo dolgo bo uničila življenje še tvojim otrokom. Verjemi. Točno to sem dala skozi. Ko sem bila noseča sem pred poroko izvedela, da celo spita v isti sobi. Cela žlahta je prikrivala. Po tretjem otroku sem se ločila. Starejšega sina je tako navezala nase, da živi z njo poleg bivšega moža. Tako ima popolno družino in obema ne dovoli, da bi se družili z vrstniki. Takoj ga pusti. Na izbiro imaš 3 milijarde moških med katerimi so tudi normalni.

Pozdravljena! Tudi jaz sem imela enak problem..veliko živcev, potrpljenja in razumevanja je potrebno..pri nama je to trajalo 6let..sedaj sva zase srečna kot nikoli prej. Nikoli tega nebom pozabla, ampak se je izplacalo ce imas nekoga rad. Sedaj se s tasco razumeva in imamo vsi normalen odnos..no s tem da jaz sem živela zraven njih. Ne obupaj, ce imas rada. Res je,miljon drugih moskih okrog, tako kot tudi miljon drugih tezav. Lp

Po mojem v večini primerov pride do:

1. Snahi se začne mešati in piše po forumih, tašča obrne vnuke proti njej, poskuša tudi sinu, vendar ne gre.
2. Snaha zapusti partnerja, ker se ji ne da več s tem zaj. Partner ostane čez čas sam. Pri 60-ih letih išče novo partnerko, ko ostane brez mame.
3. Nezadovoljna snaha si najde enega, ki jo sproti “rihta” in njo vsaj navidez daje na 1. mesto.
4. Snaha dojame za kaj se gre, prav tako partner (sin). S tem se sprijaznita in izkoriščata, kar lahko, ostalo pretrpita in si mislita svoje.
5. Pride do umorov.

ojoj,grozna zgodba.
No,onadva ne spita skupaj,niti se v bistvu dobro ne razumeta,razen dela sploh nimata skupne točke,on ji sicer ustreže ,če mu kaj reče vendar nejevoljno,ne da bi cel vesel skakal na način ja draga mamica takoj. Zato mi se toliko bolj ni jasno zakaj ne reče včasih preprosto NE,ker se vidi,da mu ne paše,da skoz nekaj govori in komentira… ampak tarna na koncu pa vseeno naredi karkoli pač…

No,malo si me pomirila. 6let je dolga doba,ne vem,če imam toliko živcev 😂 najbolj me moti,da je rekla,da tam nisem dobrodošla,sicer ne meni direkt,ampak svojemi sinu,ampak jaz tja ne grem. Skoz se dela ubogo,smili sama sebi že to mi je šlo na živce,to je bila pa še pika na i. Sicer razumem,da se ženska bliža 70.letom in drugače razmišlja ampak… ne vem.

Po moje bi jaz najprej naredila 2. točko,ker če ne more sam videti,da nama njen odnos škodi pol pa ne vem kaj naj storim… siliti,da se odseli ga ne morem,ker je brez smisla,ker vem,da se ne bo,jaz pa tam ne bom dokler bo tam tašča torej res ne vidim rešitve razen,da se še 15 let dobivava kot 2 najstnika ba kavici kar pa mi glih ni življenjski cilj…

Že 28 let sem v zvezi ki je sedaj srečna. Kar ne morem reči za prvih 10 let. Ista situacija kot pri tebi. S tem da sem zanosila in se poročila. Tašča je bila kot tvoja sinko pa podrejen mami.Vse sem nekaj časa prenašala dokler mi po 10 letih počil film. Odšla sem od njega z otrokom ter mu razložila kako in kaj ter mu dala pogoj. Jaz in otrok ali ona. Končno je spoznal in življenje se je uredilo. Ima kontakt z mamo ampak ne naseda več in je postavil meje. Ji pomaga vendar ni več dečko na poziv. Bilo je pa hudo. Od laži podtikanj igranja. In seveda kako sem najslabša. Otroka je ščuvala proti meni. Ampak danes jo moj sin noče niti videti zakaj ji je povedal. Moja mama je če tudi najslabša je moja in ti o njej ne boš lagala. Še vedno živa in zdrava smpak ker je bila zapufana in ni mogla več plačevati jo je njen sin poslal v dom. Jaz bi jo vzela v hišo pa je mož rekel da če pride živez k nam se bova sigurno ločila po 2 mesecih. In tako je prav. Če se ni bila pripravljena spremeniti in prilagoditi naj živi dama s sabo v eni sobi v domu. Tako da ne se pustit in če ga imaš rada mu povej in postavi pogoj. Upam da se ti srečno izzide.