Danes imam očitno slab dan, loteva se me čudna depresija (no, morda je to malce prehud izraz), zaradi katere se sploh ne morem lotiti dela, ki me že od jutra čaka na mizi. Tako že cel dan “zabušavam”. Morda se bo slišalo smešno, ampak primarni razlog za vso to nerazpoloženje in negativno energijo tiči v zaljubljenosti. Ker je ne maram. Je le iluzija, ki se hitro razblini. Potem sledi hudo razočaranje.
Šele nekaj dni je od tega, ko sem se kot kakšna najstnica (imam jih krepko čez dvajset) zaljubila v fanta, ki ga občasno po naključju srečujem že eno leto, tu in tam pa še kakšno rečeva. Očitno je, da je med nama naklonjenost, neka simpatija, pogledi so očitni. A ni nujno, da to kaj pomeni. Z njegove strani je lahko le prijaznost.
Že po naravi sem bolj nestrpna in radovedna. Ker še ne vem, ali sem mu tudi jaz všeč v takem smislu kot on meni, niti tega, ali je oddan ali ne, sem zaskrbljena, v dvomih, nestrpna, rada bi, da bi bilo čimprej vse razjasnjeno. Vem, da se vse skupaj sliši otročje in morda celo nezrelo, ampak tako pač je, ko na plan udarijo čustva. Ker sem še kar občutljiva, me skrbi, kak šok bom doživela, če/ko bom izvedela, da je oddan. Prav zaradi tega nočem biti zaljubljena. Kako ga naj odmislim? Ves čas namreč razmišljam o njegovih besedah, prijaznih pogledih…Z njim v mislih zaspim in tako se tudi zbudim… Groza!!! Saj nisem stara 13 let!!
Da še ne pozabim na drugi problem, ki sledi, če se bo izkazalo, da je simpatija obojestranska. To je moja nizka samopodoba in občutek manjvrednosti. Seveda tega navzven ne kažem, ampak se bojim, da bom mojega bodočega partnerja ( ni nujno, da bo ta, o katerem pišem) sčasoma kaj hitro odbila. Drugim se zdim srečna, skoraj vedno sem nasmejana, tudi izgledam še kar dobro, komunikativna… Vendar resnica je taka, da me ves čas razjedajo skrbi, pomanjkanje samozavesti, občutek nesposobnosti… Vem, da so za to kriva huda poniževanja s strani enega od staršev v najbolj občutljivih najstniških letih in še prej, v otroštvu s strani vrstnikov, ker nisem prava Slovenka. Kljub temu sem se pritiskom uprla, ta ponižanja so delovala celo stimulajoče. Tako sem se vedno morala dokazovati in biti v vsem, česar sem se lotila, uspešna. Tipična perfekcionistka, priznam.
V glavnem, stvar je taka, da se bojim, da bo moj bodoči partner razočaran nad mano. Ljudje, ki me poznajo le bežno in s katerimi nisem v pravih prijateljskih odnosih, misiljo, kako lepo mi gre, kakšno čudovito službo imam, iz kako srečne družine izhajam, koliko pozitivne energije je v meni; in še marsikaj takega sem slišala. Vendar je to le maska, ki jo bo enkrat treba sneti. Partner bo prvi, pred katerim jo bo treba odkriti (nekaj daljših zvez sem že imela, ampak nikdar ni bilo 100% zaupanja). Razočaran bo in vse skupaj lahko pade v vodo.

Se opravičujem, da sem toliko napisala, ampak to sem morala spraviti iz sebe.

Če bo kdo ta post komentiral, naj predlaga, kakšno pot ubrati, da tega simpatičnega fanta ne bom odgnala zaradi neučakanosti? Po eni strani si zelo želim, da bi se zbližala. V kakšnem trenutku bi ga bila sposobna povabiti celo na pijačp, vendar si nisva še dovolj blizu in morda bi ga lahko tako le prestrašila ali odgnala. Tudi zavrnitve se grozno bojim. Kaj torej narediti?

Kako omiliti slepo zaljubljenost (seveda se zavedam, da je vse to iluzija, saj ga niti ne poznam dobro), da se bom lahko osredotočila na pomembnejše stvari?

Kako naj na nevsiljiv način hitro ugotovim, ali je le prijazen ali sem mu res všeč?

E… kaj pa je krepko čez dvajset v primerjavi z večnostjo? IN koliko časa bomo pa še živeli, ali mogoče veš ti, do katerega leta boš živela.?

Življenje ni zato, da ga živimo, ampak da ga preživimo in najlažje to dosežemo, če ljubimo. NI važno koga, kako in kdaj, važno je da ljubimo.

In ti praviš, da si se zaljubila istočasno pa se bojiš ponižanja, zavrnitve, ….

Veš kako rpavi ena zapoved, ljubi svojega bljižnega kakor samega sebe. In kaj ti to pove, najprej moraš sprejeti sebe, anjprej moraš imeti rada sebe, takšno kot si, z vsemi dobrimi lastnostmi in slabimi, saj eno brez drugega ne gre. Najprej moraš sprejeti svojo nepopolno Slovenko, če želiš, da te bodo tudi drugi, saj poleg besed obstaja tudi energija, ki jo sedaj zaznavaš. Torej, je veliko odnosov odvisnih tudi od nepovedanega, ampak tudi zelo veliko od samega razmišljanja, bolj ko razmišljamo pozitivno, bolj se takšna energija širi od nas in nas tako sprejemajo, bolj ko smo negativni do sebe v razmišljanjih, bolj se to čuti tudi na vzven.

In če želiš doseči tisto lepo ljubezen, najprej spremeni svoj način razmišljanja, potem pa ne oklevaj in ga povabi na pijačo. Mogoče ne začni pogovora kako si, kaj delaš, ampak bi šel kdaj na čaj z mano?

Potem pa čakaš. IN če sprejemaš življenje, ptoem ga moraš sprejeti z vsem, pozitivnim in negativnim. In kot sem rekel, veliko stvari se odvije tako kakor razmišljamo, torej, kako razmišljaš?

NI važno kajd elamo, nikoli ne moremo vedeti ali bomo naredili prav ali narobe, dokler tega ne naredimo, vendar

Kdor ljubi, ne more narediti ničesar narobe.
To je pa resnica.

primož

E.

Edina rešitev je optimizem! Pri meni deluje. Sem si v glavo zabila, da me čakajo le najlepše in najboljše stvari v življenju! Imam predstavo, da se mi ne more zgoditi nič slabega. Se prav trudim, da slabe stvari odmislim. Saj pride kakšen dan, ko si malo bolj potrt, pa si potem zopet povem, kako je lepo živeti in da me tam nekje čaka raj na zemlji. Poskusi – morda bo sprva težko, vendar če si v nedogled ponavljaš le pozitivne misli, se te slej kot prej primejo 😉 Res, res..

Glede tega fanta – najbolje je, da ga res povabiš kar na čaj, kot je že Primož napisal. Tako boš vsaj videla, ali je zainterisiran ali ne. Pa ne boj se zavrnitve.. ‘Ko odidejo polbogovi, pridejo bogovi.’

Veš, ne se obremenjevati s tem, kako bo in kaj si bo mislil in oh in sploh. Dokler ne sprobaš, ne boš vedela. In če vama ne bo usojeno, se bo svet še naprej vrtel in ti si boš našla novo ljubezen življenja 😉

Se sliši preprosto? To pa zato, ker je preprosto..

Uživi v cvetju,
mojčika

p.s. Samozavest je pa itak le igra! Igra, ki jo zmorejo le najboljši igralci. In tebi to uspeva – bodi ponosna na sebe..