strah

Lep pozdrav,

Imam zelo velik problem, ki je zacel muciti tudi moje bliznje in ne vem kako naj si pomagam, predvsem pa si ne znam razloziti zakaj. Naj najprej povem da me nikoli nicesar ni bilo strah in z nicemer se nisem nikoli prevec obremenjevala in si delala prevec skrbi. Sem bila zelo pogumno dekle, dozivela veliko, poizkusila skoraj vse, obozevala sem bungy jumping in padalstvo, prepotovala veliko drzav, velikokrat tudi sama, zelo sem obozevala tudi hitro voznjo z avtomobilom in bila zelo dobra voznica, v glavnem bila sem zelo pogumno dekle. Potem pa sem postala mamica in se je vse v trenutku spremenilo. Cisto vse. Postala sem cisto druga oseba. V nosecnosti je bilo vse se normalno, vozila sem avtomobil vsak dan, a sedaj…….. Ne vem kaj me je obsedlo, resnicno ne vem, ampak si ne upam vsesti za volan. Od rojstva moje hcerke ki bo kmalu stara eno leto, se nisem vozila avtomobila, ceprav sem zelo izkusena voznica in imam izpit za avto ze 10 let. Vedno najdem kaksen izgovor, ah bom raje sla s hcerko na avtobus. Vedno naju s hcerko drugi vozijo v avtomobilu, predvsem moj partner ampak jaz odkar sem rodila, si nisem upala peljati. Kaj je narobe z menoj? Tudi splosno me je postalo veliko stvari zelo strah, predvsem varnost moje hcere in vedno pretiravam kamorkoli gremo in se tisockrat prepricam ali je varno ali ne. Partner me je veckrat poiskusil spraviti za volan, saj konec koncev bom morala zaceti voziti se v sluzbo in voziti hcerko v vrtec ampak me je kar groza ko samo pomislim.

Kaj je narobe z menoj in kako naj si pomagam? Predvsem pa zakaj tak velik preobrat kar naenkrat?

Moje laično mnenje je, da gre za tesnobo (anksiozne motnje). Mogoče bi bilo dobro , da greš do zdravnika, ki ti lahko predpiše antidepresive, ki pomagajo tudi pri tesnobi. S tabo ni nič narobe, do neke mere je normalno , da te skrbi za svojega otroka, če pa postane strah pretiran, je bolje iti do zdravnika. Gre se predvsem za kvaliteto tvojega življenja, ki je pri nenehnem strahu okrnjena. Lahko pa greš na kak pogovor k psihologu ali terapevtu. Zakaj tak preobrat naenkrat? To bi ti verjetno znal odgovoriti bolje kakšen doktor, je pa to zate bila sigurno velika sprememba, nova odgovornost, med nosečnostjo pa se tudi hormonsko marikaj dogaja v telesu, hormoni pa tako vplivajo na vse, tudi mišljenje. Poišči pomoč, da boš lahko brezskrbno uživala z svojo družino. lp

Spoštovana Irmas,

Preobrat, ki ga občutiš, je nastal zato, ker se je spremenila tvoja realnost in s tem so prišli na plan drugi vzorci razmišljanja in podzavestne misli, ki so že od nekdaj v tebi.
Prepričan sem, da je že prej v tebi obstajal strah, ki pa si ga bila sposobna prekrivati s pogumnimi dejanji in ravno zato, da si sebi dokazovala, da si pogumna in se ničesar ne bojiš.
Če v tebi ne bi bilo tega podzavestnega straha, potem ne bi bilo nobene potrebe po dejanjih, ki odražajo pogum.
Pravzaprav sedaj iščeš možnosti, kako si dokazati, da nimaš strahu pred tem, da se otroku kaj zgodi.
Otrok je nebogljen in v njega sedaj projiciraš lastne misli in prav tako svoj strah.
Kar pomeni, da otrok odseva tvojo resnično bit. V otroku vidiš sebe. Zato misliš,. da je treba otroka zaščititi.

Odgovor je seveda v tebi.
Če imaš možnost, vprašaj svoje starše, predvsem svojo mamo, kaj se je v tvojem otroštvu zgodilo takega ali mogoče v otroštvu tvoje mame in je ta strah le prenašala na tebe. Pa če je to hotela ali ne.

Vsak strah ima svoj razlog in se realizira takrat, ko nas realnost spomni na podobne okoliščine, kot so bile takrat, ko je nastal pogoj za tako močne občutke, da so ustvarili travmo.

.Pa oglasi se še kaj.

Robi.