Pozdravljeni! Ze dslj casa zivim v strahu pred nesreco , smrtjo bliznjih,zacelo se je v luberteti , ori 20 tih se je malo umirilo, po porodu spet zacelo… Sedaj stejem 32 let. Zanima me ali psihoterapija pomaga in koliko seans bi bilo potrebno? Strah me je bili za sinovo zdravje, vsak dan sem brskala simptome razlicnih bolezni, prav tako za partnerja , sedaj pa se zase. Pol leta sama sebi pripusujem raznorazbe bolezni. zelo me spika v srcu oz v prsih, vsak dan me je strah, da mi jebi odpovedalo srce. Prosim pomagajte ! pomirjevalo vzamem enkrat tedensko ali pa enkrat na dva tedna , takrat ko postane neznosno. Bi bilo bolje jesti antidepresiv? Ali se bom sploh kdaj znebila strahu pred smrtjo?Hvala za odgovor!

Pozdravljeni,

verjetno trpite za anksiozno motnjo. Anksiozne motnje se zdravijo z psihoterapijo ali farmakoterapijo. Najbolj učinkovita za anksioznost so pomirjevala, vendar jih lahko koristimo samo kratek čas, ter antidepresivi. Najboljše rezultate kaže kombinirano zdravljenje s psiho- in farmakoterapijo, vendar je včasih že psihoterapija dovolj.

Lep pozdrav,

Kot bi brala svojo zgodbo. Isti strahovi so me lani decembra potolkli do tal. Imela sem celo panične napade. Zdaj mislim, da imam disociacijo ali nekaj podobnega, ker imam čist nerealne občutke glede časa in prostora, kot da nekje lebdim in sem čist oddaljena… zelo čudno se počutim in vsak dan me neštetokrat prešine grozjiva misel, da bom enkrat umrla. Najprej me je bilo grozljivo strah za vse svoje (stara sem isto kot ti, imam hčerko, sem srečno poročena…), potem pa se je ta strah obrnil vame oz. me je strah samo tega, da ljudje umiramo, smrti. Naenkrat mi ne gre v glavo, zakaj sploh živimo in karkoli delamo, če enkrat itak umremo, tako ali drugače. Iz moje anksioznosti se je razvila še huda depra, ko ne vidim smisla v ničemer, pa imam okoli sebe same dobre ljudi. Od zdravil imam antipsihotik in antidepresiv. Prvi me pomirja in uspava, antidepresiv pa mi kaj dosti ne pomaga in mi ga bo psihiatrinja kmalu zamenjala.
Poišči pomoč in to čim prej, ker ne bo bolje, samo slabše bo. Jaz sem dolgo imela take strahove, kot jih opisuješ ti, zdaj je pa še huje, ker sem čisto odsotna od tega sveta. Tako se namreč telo zavaruje pred prevelikim stresom, ko ga nismo več zmožni prenesti. Ne čakaj tako dolgo. Srečno!

Dalia84, se mi lahko javite na mail [email protected] prosim ? Imam vprašanje za vas… Imam namreč iste strahove, misi…lp