stik z zasvojencem

Pozdravljeni!

Ne najdemo načina, kako pomagati zasvojencu(sorodniku),ki noče sprejeti pomoči.Za pomoč ne pusti nobenemu blizu, po glavi mu gre samo, kako priti do denarja.Pri temu ne upošteva niti staršev, ki mu želijo stati ob strani.Kako v takem primeru postaviti človeka na trdna tla?Noče sprejeti niti strokovne pomoči.

Res je težko pomagati človeku, ki ne mara sprejeti pomoči. Vi se trudite, da bi ga navdušili za lepše življenje, njega pa še vedno zanima samo denar, droga. Kako ga postaviti na trdna tla?

Posameznikov upor ponujeni pomoči ima lahko vsaj dva izvora. Prvi je, da posameznik noče sprejeti ponujene pomoči, ker se je odločil za tak način življenja in mu je tako všeč. Če mu je tako všeč, nima smisla, da ga prepričujemo. Edino, kar je v tem primeru smiselno, je, da njegovo izbiro omejimo z našimi potrebami. Če nam njegov način življenja povzroča konkretno škodo, ga je potrebno zelo jasno soočiti s tem in mu to preprečiti. Lahko živi kot odvisnik (če se je tako odločil), vendar ne v naši bližini in ne na način, ki bi nam povzročal škodo. Drugi izvor upora ponujeni pomoči je posameznikova nemoč. Počuti se tako zelo nemočnega, da zaradi svoje nemoči v sebi zanika željo po drugačnem načinu življenja. V tem primeru potrebuje nekoga, ki ga bo zelo jasno soočil z njegovim vedenjem in posledicami le-tega. Hkrati pa mu bo zagotovil trdno oporo pri njegovi odločitvi za zdravljenje oziroma urejanje.

Največjo moč imajo tisti, ki živijo z njim – v vašem primeru so to njegovi starši. Oni se morajo odločiti, katero njegovo vedenje je zanje še sprejemljivo in katero ni več. Če nekdo ni pripravljen tolerirati odvisnega načina vedenja, naj to odvisniku jasno pove. Če odvisnik ni pripravljen spremeniti svojega načina vedenja, ga je potrebno postaviti pred jasno alternativo: “Ali se odločiš za zdravljenje, ali greš od hiše.” Naloga odvisnika je, da sprejme odgovornost za svoje vedenje, naloga tistih, ki živijo z njim, pa je, da postavijo zelo jasne in trdne meje tistega vedenja, ki je v tej družini še sprejemljivo.

Če odvisnik ni pripravljen sprejeti tako postavljenih mej, pomeni, da se je odločil ne živeti v tej družini in ga lahko mirno postavimo na cesto. Ta korak je za celo družino zelo boleč, vendar je pogosto ravno ta bolečina priložnost, da se družinski člani ponovno soočijo s svojimi odgovornostmi in naredijo korak naprej.

Največ, kar lahko vi storite, je, da ponudite oporo njegovim staršem. Poskušajte jih razumeti v njihovi nemoči. Sprejmite jih v njihovi bolečini. Podprite jih, da bodo lahko postavili jasne meje sprejemljivega in nesprejemljivega vedenja v njihovi družini.

Lep pozdrav.

pozdravljena!
najprej naj ti povem, da se zasvojenec ne odvadil droge, alkohola ali drugih sredstev, če ga bo nekdo silil v ta način odvajanja. prvo in kar je tudi najbolj pomembno, je, da se sam odloči za ta korak. četudi, ga boste odpeljali v komuno in se bo tam zdravil in se odvadil, bo verjetno, spet zašel na ta pota, ko bo med svojimi prijatelji. mogoče se sliši kruto vse to kar sem ti napisala, vendar je temu tako.
poišči še kakšno strokovno pomoč na svetovalnih centrih (center za socialno delo,…), kjer ti bodo dali še podrobnejše informacije.

veliko sreče pri reševanju tega problema.

Pozdravljena!
Dokler si sam ne prizna ,mu živ bog ne more pomagati.Počakaj saj bo že
prišel do tega ,da tako ne gre več in bo prosil za pomoč in takrat TAKOJ
odreagiraj.Ne misli ,pa ,da bo prišel k tebi in rekel ;a mi pomagaš?Pač pa
pri zasvojencih je značilno ,da ko potrebujejo pomoč pustijo sled za sabo in
to je njihov klic v sili.Vsekakor pa mora pasti čisto na tla ,da se bo potem
pobral.Imej odprte oči zanj,pa veliko sreče.Kaja

New Report

Close