Ste bile prevarane ? Če se vam je to zgodilo me zanima kako ste to doživljale oz. koliko časa je trajalo, oz. če ste oprostile svojemu partnerju ?
je potem še tako kot prej? Kaj pa zaupanje? Se sploh še lahko vzpostavi ?

vprašanje je tudi, zakaj je prišlo do prevare? kajti tudi to je razlog, ali lahko odpustimo ali ne. Dejstvo pa je, da v vsakem primeru moramo, pa če smo še kdaj skupaj ali nikoli več. kajti to nas samo ovira v življenju.

primož

Nikoli ni več tako, kot je bilo prej. Čeprav je bolečina z leti zbledela.Tudi z 100 % zaupanjem je konec.

Bila sem prevarana in takrat sem postala zelo depresivna. Potem sem odpustila in nekaj časa sva bila še skupaj, vendar nisem več želela biti z njim, zato sem ga po dveh letih zapustila.

Oprostiš že,ampak pozabiš ne nikoli.

Ja, bila sem prevarana v zelo občutljivem času. Bilo je zelo hudo, poudarjam zelo hudo. Teče četrto leto in še boli. Sva poskusila ponovno vzpostaviti odnos, pa ni šlo. Ni bilo več zaupanja, on pa je nadaljeval z lažjo, čeprav v tistem času verjetno ni več varal. Jaz pa nisem več verjela, zmanjkalo mi je moči in energije za tisto, kar sem prej bila. Če bi tako nadaljevala, bi se uničila.
Mislim, da se še lahko vzpostavi odnos, a brez odkritega pogovora in resničnih namenov z obeh strani ni vač tistega, kar bi lahko še bilo.

Itak da ne oprostiš in ni nikoli več isto. Jaz sem ostala z njim, ker naju vežejo finance, trudim se da je vse normalno, vendar imam od takrat tudi jaz svoje življenje in uživam v njem.

To je pa itak najbolj neumna stvar…tud naju so vezale finance pa sem ga kar raje pred vrata postavla…a nimaš hrbtenice al pa vsaj malo samospoštovanja?

Jaz mislim, da bi oprostila… Sčasoma… Če ga ne bi več sral…

Tudi meni bi se lahko v dolgem času skupnega sobivanja kdaj to zgodilo….

Čeprav ni ok….

Prevaraj nazaj in bolje ti bo pri dušo

Zaupanja ni več.
In slej ko prej se znajdeš v situaciji, ko se vprašaš, komu pravzaprav verjeti.

Move on.

Sem, pozabila pa najbrž ne bom nikoli. Po kakšnem letu je bilo bolje. Ja lahko še potem tako kot je bilo prej. Malo časa te še grize, a počasi zbledi vse skupaj.
Zaupanje pa res ni več takšno kot prej, a se da lepo živeti tudi danes.

Še premišljam, vse skupaj je odvisno tudi od njegovega prizadevanja in pozornosti do mene. Ne vem še, kako se bo izteklo.

Ne, šla sva narazen, takoj, od takrat so minila dobra tri leta in mi ni bilo za trenutek žal!!!!
Punce, malo samospoštovanja, prosim….

Hana in -)
Oprostiš že,ampak pozabiš ne nikoli!

Saj sploh ne veste kaj pomeni oproščati!!!

Sicer z moškega vidika, ampak vseeno.

Ko te “partner” enkrat gleda v oči in dokazano veš, da ti laže, čeprav zatrjuje, da govori resnico in da ti je povedal vse, potem je zaupanja konec. Za vselej.
Brez zaupanja pa razmerja ne delujejo. Slej ko prej ne veš več, komu verjeti.

Poreži stike & move on. Ditch the **************.

Makica, boljse ime bi ti bilo Kokica. Ma kaksno samospostovanje?!
Celo zivljenje vas farbajo mame pa se kdo o zvestobi pa o ne vem cem se, bistva vas pa ne naucijo – prilagajati se.
O samospostovanju lahko govorije tiste zenske – mame, ki imajo otroke in so bile “prevarane”, pa so iz ljubezni do druzine in otrok ostale pri starem ter odpustile in scasoma pozabile.
Te ne samo da imajo samospostovanje ampak so tudi spostovanja vredne!

Life is a bitch, and then you die…

Pozdravljena:)

Iz lastnih izkušenj ti sedaj napišem,kaj se je zgodilo in kako sem to preživljala.DA,bila sem prevarana kljub temu da sva bila skupaj 3 leta in 2 meseca in skupaj živela 2 leti in pol.Vedno je govoril,da tega on ne bo naredil in to je bila njegova največja laž.Prvič ko me je prevaral je bil pijan in bila je moja prijateljica oz.nikoli si nisve bile nevem kako dobri bila je sestrična moje najboljše prijateljice..ok,to sem nekako prebolela in pozabila.Vendar vsak dan je bilo hujše,zaupanje je padalo in vedno bolj sem bila ljubusumna.Potem je nekaga petka odšel in bil z njo…videla sem jo 2x,tako kot on.V nedeljo sem pregledala njegov gsm in videla sms da jo ljubi…tako sva šla narazen.Zlomil mi je srce čeprav ga nisem nikoli nehala ljubiti.Sam je po nekaj dnevih videl da ne more brez mene in me začel klicati…čez mesec dni sva spet postala par in 27.1.04 sva dobila prečudovitega sina.
Rada bi ti povedala samo to,da s časoma se vse pozabi in preboli vendar moraš imeti zaupanje vase in ga moraš imeti resnično rada.Da,sem mu oprostila saj se mi je tudi on neštetokrat opravičil,vendar nekje še vedno včasih pomislim na vse to…tudi jaz nisem še pozabila redno,vendar bom saj imava sedaj nekaj najlepšega na svetu.
Zaupanje ostane,mu zaupam in to je najpomembnejše.Če ga resnično ljubiš mu oprosti in bodita srečna;) 😉
Vedi,da smo sedaj vsi srečni in da se imava res rada.
Zaupaj vase v svoje srce in boš vedela kaj je prav.Veliko sreče in VELIKOOO LJUBEZNI ti želim.
LP,PikaPoka;)jula napisal:

> Ste bile prevarane ? Če se vam je to zgodilo me zanima kako ste
> to doživljale oz. koliko časa je trajalo, oz. če ste oprostile
> svojemu partnerju ?
> je potem še tako kot prej? Kaj pa zaupanje? Se sploh še lahko
> vzpostavi ?

bumbar!

Jaz pa vem za primer, ko sta otroka mamo zaničevala in ne spoštovala, ker je bila tako šibka in ni zapustila njunega očeta, ko jo je le-ta prevaral, vse to pa v imenu ljubezni do otrok. Otroka tega namreč nista verjela.