Stari starši in stiki vnukov

Stara starša ne marata snahe, odkar jima je “ukradla sina”. Zgodba sega dlje časa nazaj. Če je snaha kdaj prosila za varstvo, sta ji odvrnila da ne utegneta. Ali pa, da je prenaporno. Na obisk ne prideta (ker ne marata snahe). Sedaj pa zahtevata več stikov z vnuki. Stiki bi izgledali tako, da starša pripeljeta otroka k njima na dom, v 1 uro oddaljen kraj. To takrat, ko imata onadva čas. Tako, da se z otrokoma malo poigrata, potem pa ju lahko odpeljeta domov. Ali se samo meni zdi to noro egoistično? Prosim razsvetlite me, od kje takšna logika razmišljanja?

Spoštovani,

da bi razumeli psihološko logiko, ki je v ozadju vedenja starih staršev, ter njen izvor, bi potrebovali več informacij. V svetovalnem procesu tej prvi fazi, ko raziščemo ravno to logiko, rečemo diagnostična faza in traja več srečanj. Recimo kakih 5. Poznati bi morali tako njuno psihološko logiko kot ustroj celotnega sistema širše družine. Kar pa vemo, je, da natančna logika in razlogi za njuno vedenje obstajajo. Psiha vedno deluje ne samo logično, ampak celo optimalno v smeri največje koristi za osebo samo. Včasih je vedenje osebe od zunaj videti noro egostično, včasih noro altruistično, vedno pa je v ozadju natančna kompleksna logika s točno določenim ciljem. Tako, da – odlično vprašanje – od kje takšna logika. Tisti, ki razišče odgovor na to vprašanje, običajno udobneje pluje skozi življenje :).

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

_____________________ mag. Uroš Drčić transakcijski analitik - psihoterapevt m: 031 336 452 e: [email protected] url: [url]http://www.revitacenter.si[/url]

Jaz bom dala bolj laičen, izkustven in strokovno neutemeljen odgovor – en sosed se jima je A) pohvalil, da ima vnuka/vnučko in kako je fajn in super in veselo in kako veliko je pri njih;ali B) ju vprašal zakaj pa vnukov nikoli nihče ne vidi; ali C) sta se s mom prepirala in se jima je zabrusilo “nič čudnega, da nimata stika z vnuki …
Sledil je izbruh besa in norenje, da morajo otroci k njima hoditi zato,da se ven mečeta in pretvarjata, da sta super.

Če sta jima bila vsa ta leta breme, odveč, nepotrebna, strošek, dokaz da je snaha ***, da ju ne bi bilo treba in vse svinjarije, ki pridejo zraven – sta tudi zdaj istega mišljenja.
Če bi želela stik z vnuki, bi za tisto popoldne lahko tudi onadva prišla pa snaho “tolerirala”. Zato zahtevata, da se “odvečno prtljago” pripelje k njima, ko se odločita in ko določita – ko se obiski napovedo, ko vesta da bosta “videna”, ko je kakšna pasja procesija in rabita “modni dodatek”, ko sta s kom zmenjena, da se otročki “med seboj igrajo” itd.; Potem ko se bosta pohvalisala pa pojokcala o svoji požrtvovalnosti, pa bo spet samo “odvečno breme od k***, s katerim je sinčku odvlačugala življenjsko srečo”.

Nobeno razsvetljenje, spoznanje, ljubezen itd. Samo pretvarjanje pred drugimi in izkoriščanje za pozornost.

Mislim, da stara starša, kot ju opisuješ, nista tista, ki bi lahko postavljala pogoje, kdaj, kako in koliko časa se bosta videvala z vnuki. Mirno in odločno jima povejta, kar jima gre. Morda spoznavata, da sta vlak zamudila, vendar je prepozno! Za vnuka bosta ostala tujca in za to sta kriva sama. Vezi med vnuki in starimi starši se ustvarjajo in krepijo od malega. Res je skrbeti za vnuke včasih naporno in velika odgovornost, vendar tudi in predvsem velika sreča, videti jih, kako odraščajo. Žal mi je za vajine otroke, ki ne bodo nikoli imeli pristnega stika z enim dedkom in babico, toda to ni njihova krivda. Upam, da imajo še ene stare starše, ki jih imajo radi že od malega in jim ni bilo prenaporno biti v njihovi družbi.

Če stara starša ne marata snahe, potem tudi vnukov ne rabita gledat. Vnuki imajo pravico do obiskov starih staršev in ne obratno. Njuno mnenje je absurdno.

Napisi, da med solskim letom ne moreta letat okrog, da ju pa z veseljem posljes na krompirjeve pocitnice, za par dni. Ce jima je prevec, se boste pa videli pac za praznike.O svoji druzini odlocas ti in nihce drug

Pri nas je bilo malo drugače, ne da mene nista marala, ampak nista marala stikov, ker ju je to obremenjevalo. V celem otroštvu otrok torej njunih vnukov sta imela z njima stike mogoče 1 dan skupaj. Potem sta bila vsa živčna. Dostikrat mi je tašča zabrusila, da se naj z otroci sama ukvarjam. Sedaj sta stara, osamljena in verjetno spoznavata zablodo, ker nista blizu ne z nama, ne z vnuki. Smo tujci. Sedaj ko sta stara, pa kličeta, da naj jih peljemo sem pa tja. Mož je edinec in jima je rekel, da se bo z njima ukvarjal toliko kot sta se onadva z njim ves cas. Torej nič. Vem da nisem dala odgovora, ampak ce preidem na vaš problem, mislim da če snahe ne sprejmejo, naj tudi otrok ne silijo k sebi. Itak bodo pa otroci prenehali k njima hoditi, sploh ko bodo najstniki. Otroci se hitro odtujijo.

New Report

Close