Zanimiv članek, ki bo gotovo komu prišel prav 🙂

Povzetek:
“Med ženskami je dobro poznana vadba za jedro telesa, pilates. Pilates je postal trend v zadnjih nekaj letih, čeprav je prisoten že vse od začetka I. svetovne vojne. Poznamo več zvrsti pilatesa, vse od tistih prvotnih 34 vaj, ki jih je osnoval Joseph Pilates, do vseh ostalih zvrsti, ki jih pozna »moderni« pilates (stott, mat, reformer, institute, …).
Med moškimi prevladuje ideja, da je pilates samo »vadba za ženske«. Prav, če moški nimajo hrbtenice, bolečin v vratu, težav s koleni ali z nepravilno (in dostikrat bolečo) držo, potem to drži. V nasprotnem primeru je takšna vrsta vadbe vse prej kot samo za dekleta….”

Povezava:
http://studio-star.si/blog/?p=623

Pozdrav vsem,

Sebastjan

Članek je sicer lepo napisan ampak je enostavna promocija pilatesa. Rad bi poudaril, da vadba za stabilzacijo trupa ni nič novega, kar bi k nam prišlo šele s pilatesom. Vsi tisti, ki se ukvarjamo profesionalno z kondicijskim treningom, z začudenjem opazujemo navdušenje različnih fitnes intuziastov, ki v pilatesu vidijo odrešitev za bolečine v križu. Res je da klasična fitnes vadba zanemarja stabilizatorje trupa. Vseeno pa menim, da je vadba lahko bistveno bolj celostna in funkcionalna. Neprimerna se mi zdi ideja, da bi bil trening za rekreativne športnike namenjen posebaj le za stabilizatorje trupa, prsa, noge…

Pozdravljen Mito!

Članek je bil še v dodelavi, vsekakor pa hvala za napisano mnenje!

Sam se ukvarjam s pilatesom že dolgo časa in med tem časom sem ugotovil podobno kot ti – pilates je super zadeva, ki je dosegljiva in izvedljiva za večino ljudi. Vendar mu manjka dinamike, splošne uporabnosti in intenzivnosti z vidika funkcionalnosti samega gibanja. Motorika sicer je eden izmed elementov, ki ga krepimo, vendar daleč od tega, da bi z njim lahko dosegli bistvene razlike pri različnih zvrsteh športa.

Ravno temu je namenjen naš koncept treninga – maksimalno funkcionalni trening, ki vsebuje principe kralja med vadbo stabilizatorjev. Ko to dvoje združiš dobiš kombinacijo kontroliranega treninga z zavedanjem celotnega telesa, ki zajame celotni funkcionalni aspekt telesa – skozi submaksimalno eksplozivno in dinamično gibanje ohraniti maksimalno kontrolo. Zanimiv trening, ki zagotavlja boljše dosežke pri primarni aktivnosti posameznika, kot tudi bistveno večjo funkcionalno vrednost telesa/mišic v vsakdanjem življenju pri vsakdanjih opravilih.

Treniranje stabilizatorjev posameznih sklepov pa ostaja za namene rehabilitacije in post-rehabilitacije po poškodbah oz. operacijah.

Prijeten pozdrav,

Sebastjan

Citiram:
“Človekovo telo sestavlja povprečno okoli 600 skeletnih mišic. Te lahko delimo ali po funkcionalnosti (katere sklepe premikajo) ali glede na lego. Preostale mišice predstavljajo manjši pomen pri funkcionalnih lastnostih telesa.”

Od kdaj se pa ne ve, koliko je skeletnih mišic in govorimo o približkih?
In od kdaj se mišice delijo ali-ali? Mišice se delijo po obeh kriterijih hkrati.
S takšnimi trditvami zbujate dvom o poznavanju fiziologije in anatomije človeškega telesa.
Upam, da izpostavljen del le “lapsus oculi”.

Prijazen pozdrav

Pozdrav tudi vam, Duška!

Članek je še vedno ostal na poljudni ravni in anatomije mislim, da je ravno toliko, kot je poljuden članek potrebuje. Ni bil namen obremenjevati bralca z različnimi statističnimi podatki in zelo natančnimi številkami. Namen članka je bil vsaj malo oplaziti strukturo dela telesa, ki ga pri sami vadbi najbolj izpostavljamo. V nasprotnem primeru bi članek obsegal bistveno več kot je večina bralcev željna prebrati.

Žal sam še nisem naletel na vir, ki bi zatrjeval, da je v telesu natančno toliko in toliko skeletnih mišic. Še več, večkrat naletim na informacije različnih virov, ki navajajo, da imamo ljudje različno število mišic glede na spol, starost, raso, … V kolikor vam je znan vir, ki podatek navaja, bom hvaležen zanj. Je tudi res, da bo prvi med takšnimi.

Tudi kar se konkretnega poimenovanja tiče, se strinjam. Vendar še vedno ima nožni ali ročni biceps enako funkcijo, ne glede na to kje se nahaja. In je še vedno samo biceps. V kolikor nas zanima točno določena mišica, je vsekakor pomemben podatek kje se nahaja – biceps femoris in biceps brachii.

Pozdrav,

Sebastjan

Ne vem zakaj se ne morem znebiti občutka, da mešate hruške in jabolka, milo rečeno.

Mišic se natančno ve koliko jih je, odprite kak anatomski atlas, vprašajte študente prvega letnika medicine z narejenim izpitom iz anatomije in večina vam bo, začuda, znala povedati koliko mišic imamo.

Poimenovanje mišic je tudi zelo jasna stvar. Na način, kot ste vi napisali, se da zaključiti, da imamo mišice, ki jih poimenujemo glede na funkcijo IN mišice, ki jih poimenujemo glede na lego, ter da sta ti dve skupini med seboj ločeni.

Sami ste navedli številke, lahko bi jih povsem spustili – s tem morda ne bi pokazali vašega (ne)znanja.V kolikor jih ne bi, potem se niti ne bi obregnila ob to.
Tudi če so prispevki (ali pa članki, kot sami pišete) namenjeni širši javnosti, vam to ne dovoljuje, da pišete “kot se vam zdi” in neke približke. Poljudni prispevki pomenijo to, da sicer medicinsko formulacijo razložite z drugimi besedami, a še vedno izhajate iz te osnove.

Res se sprašujem, kako se lahko promovirate kot osebni trener, ko na eni strani tako zavzeto zagovarjate pilates vadbo, ki ni nič drugega kot dober komercialen “nateg” (To vam je na zelo prijazen način sporočil tudi Mito) in hkrati govorite o različnem številu mišic pri moškem in ženskem telesu. Ja, povsem logično je, da so razlike, saj moški ne rojevate, a še vedno to ne spremeni dejstva. Da, tudi starostno so razlike – gledano embriološko, ampak pri odraslem človeku vaše trditve, razen če ni kakšnih travm ali bolezni, preprosto ne zdržijo.

Mnogo sreče pri vašem delu ter čim manj varovancev/klientov/strank, ki bi imeli kakšne resnejše zdravstvene težave.

Duška…

… ne razumem kako bi lahko bil pilates nateg – torej je nateg tudi trening stabilizatorjev, katerega pojem “pilates” označuje? Resnično želim, da se vam nikoli ne bi bilo potrebno konkretno ukvarjati z njim, vsaj ne kurativno. Kot preventivna vadba je primeren za vsakogar, od igralca šaha ali računalničarja pa vse do profesionalnih vrhunskih športnikov. Tisti, ki se s treningom stabilizacije ukvarjajo, poznajo njegove pozitivne lastnosti in jih koristijo. Kot kurativa pa močno dvomim, da je še katera športna aktivnost bolj uporabljena kot ravno trening stabilizatorjev, ki nosi ime pilates (ali katerokoli drugo).

Kar se tiče poimenovanja mišic, se z vami strinjam. Ne strinjam se z namigom o podatku o številu mišic. V telesu naj bi bilo 639 mišic. Medtem, ko jih lahko ena literatura opredeli in našteje toliko, lahko drugi strokovni in potrjen vir navede popolnoma drugo številko. Bolj kot preverjam pri kolegih, ki izvirajo iz medicinske ali fizioterapevtske stroke, več različnih odgovorov dobim. Kar se mene tiče, je zadeva zame irelevantna, ker ta podatek, četudi bi točen in enoten obstajal, konkretne vrednosti zame ne bi imel.

Svojega dela ne bom zagovarjal. Bi pa lahko napisal marsikaj o delu v medicinski stroki, ali fizioterapevtski.

Žal to ni edina takšna (v negativnem smislu) reakcija forumovcev na tem forumu. Želim si, da bi bilo razumevanja več, obsojanja manj. Tudi za najin pogovor sem mislil, da ga bova izpeljala brez obsojanja ali neumesnih komentarjev, pa ni šlo. Škoda.

Prijeten in nasmejan teden želim,

Sebastjan

Ga. Duška, koliko pa je potem točno teh skeletnih mišic?

Jaz bi sicer namesto besede “povprečno” v članku uporabila besedo “približno” (ali pa morda “povprečen človek ima…”), ampak vi trdite, da je znana natančna številka, ki je jaz osebno tudi še nisem zasledila, pa bi bila zelo vesela, če jo delite z nami. Hvala že vnaprej za vaš odgovor.

Evo kaj pravi Wikipedija:

Seznam mišic človeškega telesa. Povprečen človek ima 640 skeletnih mišic. Vendar je težavno določiti natančno število, saj različni viri delijo mišice v različne skupine. Ta seznam obsega pomembnejše mišice. Preostale mišice so majhne in obrobnega pomena za razumevanje funkcionalnih in kliničnih značilnosti anatomije človeka. Navedeni so splošno veljavni latinski izrazi.

Mišice lahko delimo funkcionalno glede na sklepe, ki jih premikajo, lahko pa jih delimo tudi po legi.

Spoštovani Sebastjan Simler in Sanja Pahernik!
Predpostavimo, da se ne ve, koliko je mišic. Iz tega izhaja, da se ne ve, ali je na xy mestu mišica a ali b. Potem mi prosim obrazložite, kako so lahko različni avtorji ustvarili anatomske atlase; kako kirurgi vedo s katero mišico imajo, glede na lego, opraviti? Kako fiziatri na podlagi opisa bolečin ali drugačnih travm definirajo diagnozo in potem terapijo…Ob že omenjeni predpostavki.

Napisali ste, citiram:” Bi pa lahko napisal marsikaj o delu v medicinski stroki, ali fizioterapevtski.”
Izvolite, kdo vas pa omejuje. Res je, da to ni tema tega pisanja, ampak nihče vam ne prepoveduje tega. Je pa dandanes zelo prikladen odgovor za preusmeritev teme in blatenje medicinskega dela. Iz tega sklepam, da niste razumeli, čemu so bili omenjeni študentje prvega letnika medicine. Pa vam bom še enkrat, a tokrat drugače napisala. V predmetniku prvega letnika medicine je predmet Anatomija. Če kdo, potem morajo medicinci pa res znati anatomijo človeka v detajle. Predmet anatomija je sicer tudi v kurikulumu farmacevtov in profesorjev športne vzgoje pa še kje, a mnogo manj podrobno.

In ponovno sklepam, da niste ravno razumeli uporabe besede nateg, oziroma ste si jo razlagali drugače, kot je bilo mišljeno. Beseda nateg je uporabljena skupaj s pridevnikom, ki daje skupno celoto – tj. komercialen nateg.
Vztrajam na svoji trditvi, da pilates ni nič drugega kot komercialen nateg. Če si boste še enkrat prebrali odgovor, ki vam ga je podal Mito, potem boste morda vedeli, čemu to trdim.
Vaje za stabilizatorje so še vedno to in ne pilates. Slednje je le nek komericalen paket, ki je delan na najmanjši skupni imenovalec (tj. je skupnih le nekaj potreb) in nikakor ne zadovolji zahtev in potreb posameznika.
Kako ste pa prej imenovali ta “paket” vaj, ko vadbe pilates še niso ponujali na vsakem koraku?

Kje ste vi zaznali negativno reakcijo, ne mislim razpravljati. Človek običajno reagira užaljeno ali občuti negativen pristop takrat, ko zazna ogroženost, ali drugače; ko stopiš mački na rep, zacvili. Svoje dileme pišem na podlagi znanja in vedenja, ki ga (mislim da) imam.

Resnično si želim, da imate čim več vedenja in znanja s področja funkcionalne anatomije, ter da k vam prihajajo ljudje brez kakšnih resnejših težav, zato, ker je potem delo lažje. Predvsem pa zato, ker tako kot ste vi napisali, da lahko poveste kaj o delu v zdravstvu, lahko potem naredim vzporednico z osebnimi trenerji. Pa vem, da obstajajo tako v zdravstvu, kot v vašem delu ljudje različnih profilov. S tem, da se pri prvih še vedno v osnovi zahteva ogromno znanja, osebni trener je pa lahko vsak, ki opravi “vikend tečaj”.
Sicer pa najlepša hvala za vaše lepe želje in skrb; svoje težave in odpravljanje “poklicne/profesionalne deformacije” sem zaupala nekomu, ki ima precej celostnega znanja, se stvari loteva pošteno in ko česa ne ve, to realno pove in se vedno prilagaja spremembam, ki žal niso vedno na bolje.
V prihodnje bi bilo morda bolje, da bi pred objavo na spletu prispevek dokončali, tudi objava nedokončanih stvari na spletu, nekaj sporoča…

Prijazen pozdrav,
over and out

Meni je pilates všeč, ker lahko vaje izvajam doma, dobro se počutim, privarčujem pri času in stroških prevoza. Fitnes sem obiskoval eno leto in sem se naveličal. Body pump mi ni bil všeč zaradi glasne glasbe in preveč eksplozivne vadbe. Tek sem opustil zaradi bolečih kolen in sem prestavil na kolo. Trenutno se ukvarjam s pilatesom s kolesom pohodoništvom – to v glavnem.
Moja želja je ta, da bi bil fit da bi imel vidne trebušne mišice, bolj elastičen, vzdržljiv…

Če kdo pozna še boljšo vadbo od pilatesa bom vesel vsake nove vadbe.

Kaj pa je narobe s pilatesom, tudi če je marketinški nateg? A ni vse danes usmerjeno k popularizaciji, postavljanju brandov in podobno? Ne glede na to ali mu se reče pilates ali kako drugač, je pa še vedno dober trening, ki roko na srce, dejansko da več poudarka biomehansko varnem gibanju – kjer mišice centra zavarujejo preobremenitev ledvenega dela hrbtenice. Saj tudi kaka inštruktorica aerobike ali body pumpa pove v kakšnem položaju naj bi imeli trup ko izvajamo počepe (brez ali s utežmi), ampak edino pilates naglasi dejstvo koliko so te mišice pravzaprav pomembne. Pa še, pilates ni le vadba… je edukativen. In uporaben na splošno v vseh aspektih življenja. Če se naučiš dobro predihat posamezne dele prsnega koša – kar se da, jaz tudi nisem verjela, potem sem s redno in ustrajno vadbo “aktivirala” nevro-mišične povezave in zdaj dejansko lahko diham v posamezne dele pluč, razvijaš stabilnost telesa in posameznih sklepov, kaj ti omogoča lahkotno in bolj varno hojo v gribih, plezanje, karkoli, naučiš teo da pravočasno vklaplja stabilizatorje trupa – pri ustajanju, obračanju, dvigovanju bremen…

Ne vem, jaz sem hodila in v fitnes, in na razl. zvrsti aerobike, pa tudi na body pump in tako imenovano funkcionalno vadbo pa mi se ni zdela nič bolj funkcionalna kot bi bil pilates. S tem da izhajam iz fizioterapije, tako da vem kaj pomeni “funkcionalno gibanje”.
Sicer, s fizioterapevtskega stališča, moram reč da je to klasificiranje vaj v “funkcionalno” vadbo, pilates, karkoli – nekoliko suvišno, ampak potrebno. Na nek način potrebno. Ker je veliko možnosti za trening, in sicer se področja treninga preklapljajo, vseeno en red je potreben – zakaj? Zaradi samih vadečih. Ker je vsakem nekaj včeš. In je potrebno da vejo kaj jih pričakuje na naslednjem treningu. Če jim manjka več aerobnega dela – grejo tečt/plavat/na aerobiko ali kak drug aerobni trening. Če bi pa sami eno bolj statično vadbo – pač bojo poiskali vaje ki se skrivajo pod kakšim drugim imenom.

Pa ne biti tako kritični. Saj tudi društvo fizioterapevtov izvaja tečaje vadbe za zdravo hrbtenico, vadbe za osteoporozo, vadbe za nosečnice – saj ene vaje se uporabljajo na različne načine, oz. v različnih vadbah. A ni to tudi na neki način “marketinčki nateg”? Mogoče, ampak bo ena krhka 80-letnica zagotovo raje hodila na “vadbo za seniorje” kot pa na kakšno drugo obliko. Pač tko je.

Bodite veseli. Širite in sprejemajte veselje.

Kako živeti zdravo in manj stresno?
@life je odlična pot do zdravja in dobrega počutja.
http://www.a-life.eu.com

Lep dan!

@life