sramujem se svojega moža

Takole gre to. Svojega moža poznam že 10 let, od tega sva poročena 5 let. Imava dva otroka. Službo. Stanovanje. Imava avto. Svojega psa. Kredit. Skratka povprečna slovenska družina. Samo jaz malo preveč kompliciram. Sama imam srednjošolsko izobrazbo, trudim se dokončati faks. Mož ima poklicno šolo in niti v sanjah ne pomisli, da bi se še kdaj v življenju šolal. Problem je tem, da se zadnje čase obnaša, kot da nima niti osnovne šole…. ne morem pomagati, ampak čezdalje bolj mi gre na živce.
Po srcu ni slab, ne tepe me, ne pije, nima drugih žensk, skrbi za otroke, pospravlja štumfe, no pa tudi ostalo stanovanje, če je pri volji. Ampak, včasih, kot, da je poslal možgane na pašo. Gre za osnovne stvari.
Slovnica recimo. Mi je poslal e-mail v službo: v enem stavku 10 napak. Piši kao govoriš + napake. “Zame je dobro!” Meni pa ni! Ravno ugotavljam, da ta človek skoraj ni pismen. V službi so mu predlagali, da bi se še malo izšolal, kar bi mu dvignilo plačo, pa se mu ne da “ker on ne rabi”
Tudi sicer čezdalje bolj dela vse stvari brez glave. Recimo, gre z otroci ven, zunaj je -10, tudi slučajno se ne spomni, da bi dal otrokom kapo na glavo. Je pozabil. Gate se mu trgajo, tudi pomisli ne, da bi si kupil nove, ali pa da bi mi jih dal zašit, “ker saj še ni taka luknja” Površen je pri vsem, šlampast, zanj je vse dobro. Kupi žarko salamo, mirno jo poje, “brez veze težit v trgovini, če si že enkrat plačal”, itd, itd….
V službi smo imeli novoletno zabavo, za katero sem si kupila večerno obleko. Je bilo pač malo bolj nobel. Zmenila sva se, da me pride iskat, pripravim mu zlikano srajco, hlače. Gospod se prikaže v umazanih kavbojkah in zmečkani karirasti srajci. “Saj sem te itak prišel samo iskat za domov!” Za v službo obleče tisto kar je najbližje, čeprav je umazano ali zmečkano in ima zlikane stvari v omari na obešalniku. (Najbrž zato, ker je treba odpreti vrata omare) Da bi si očistil čevlje, preden gre od hiše, na to niti slučajno ne moreš računati. Postal je nemaren, še lase si komaj umije, še dobro, da hodi frizerka na dom, drugače še ostrižen ne bi bil.
Pa ni bil vedno tak. Pogovoriti se ne da, ker se noče. Pravi, da sem jaz postala fina, odkar hodim na faks in da je bilo prej vse v redu. Da šola poneumlja ljudi. Da so vsi “tašolani” itak mal čez les, vsaj pri njih v službi.
Ne vem, kaj naj naredim. Ločiti se ne mislim, ker sicer ni slab, tudi otroka ga imata rada, ampak tako pa tudi ne morem več. Sramujem se ga! Sram me je pred sodelavci, pred sosedi, on pa samo govori, da preveč kompliciram.

Temu se pa reče ležernost in žal te morem razočarat – tega ga NE BOŠ NIKOLI odvadla – tak je pa pika. Moj foter je isti (sicer je uni.dipl.) tak da verjemi – tu se nic ne da naret:). Sprejmi al pa idi, druga ti ne morem rect.

P.S.: Se ti na trenutke zdi da je prevec pasivn in da v nicemer ne najde strasti?:)

Aha, to sn pozabo – sprejmi al pa idi, samo nea mu preveč gnjavi ker bo samo še slabše – iz izkušenj;)

Kot sama ugotavljaš od kar študiraš si se spremenila.Vse kar je bilo pred študijem ok te sedaj vse moti..Pa min grede niso štumfe ampak nogavice.Ni žarko ampak žerko.Tako da boš vedela da tudi ti nisi brez napak,kljub temu da študiraš in moža tako rekoč zaničuješ.Zato mu je pa vseeno.Še tisto kar stori je narobe.
To kar je mož rekel pa drži.Postala si fina,imaš se za izobraženo,vsaka stvar te pri njem moti in to gre tvojemu možu že pošteno na živce.Ne igraj se z ognjem da se ne boš opekla.
Na koncu se bo on tebe sramoval in te lepo zapustil.Potem boš pa imela lepo mir.
Ali pa če pogledamo z drugega konca.Na faksu se počutiš svobodna.In ko bi šla rada recimo s kolegi na pijačo se spomniš da te doma čaka mož in otroci.zato si začela pri njem iskati napake in spravljati moža ob živce.Če boš tako nadaljevala se bo končalo slabo.

Hmmmmmm sramuješ se moža. Jaz bi se tudi sramovala tako kot ti opisuješ kakšen je. Praviš gate, da ima strgane, saj gate, ko daš prati v pralni stroj in potem, ko se posušijo jih sigurno zložiš in se vidi, če so strgane in mu zašiješ. Zakaj bi on tebi moral reči, daj mi gate zaši?
Pa še nekaj o slovnici. Jaz priznam, da imam slovnico popolnoma za NIČ. Se lahko skrijem napram drugim PRIZNAM.
Samo, če tvoj mož tebi napiše mail samo tebi kot ženi, zakaj te moti njegova slovnica. Pa saj nisi učiteljica njegova, da boš gledala na njegovo pisavo. Ne vem no, bodi hvaležna, da se spomni nate.
Ne bodi sebična. Odkrito in pošteno ti povem pa, če sprejmeš to moje pisanje dobronamerno ali slabo namerno. Pač dala sem moje mišljenje.
Če se ne želi šolati, pač se ne želi. Starega konja tudi težko kaj naučiš.
Pa še to. Ko sta se poročila si vedela kakšno šolo ima?
Mislim, da si vedela…..

adela č oprosti to je samo moje mnenje, in ne zagovarjam tvojega moža, samo na možu se vidi samo slika žene. Če ima zlikano oprano itd. je to lepo od tebe in je tudi dolžnost žene, da uredijo moža. Če mož obleče umazano srajco, ali ne zlikano je to vzor žene, ne moža. Vsak bo pomislil kakšno ženo ima, nihče pa ne bo vedel, da on se noče obleči, da se je tako zanemaril. Malo se pogovori z njim, da pač želiš moža urejenega in pika.

Lepe pozdrave in čim bolj lepega urejenega ti želim
Doroteja

Dobro se z dobrim vrača:-)))

Oj Doroteja si še pokonci.Nič se ne oglasiš.

Ojlaaaaaa zn, kje si ti dušica??????
Skoraj obe naenkrat sva pisali a ne?
Ti si še na računalniku tako kot jaz. Saj veš, da imam časa samo ob takšnimi čudnimi urami pak češ takšno je žeivljenje.

Aja podpišem se pod tvoj post, ker si napisala prav in resnico.
Za gate sem pa že napisala, da bi le lahko videla, ko jih, da prati ali sušiti, da so strgane. Kaj ni tako?
Ženska hodi na faks in si misli koga bo, če bo končala faks. Koliko je tukaj gor forumcov izobraženih, da se lahko adela jaz in ti SKRIJEVA…….
Oprosti, če se boš užalila.

Tebi zn pa lep in prijeten NOČKO
Doroteja

Dobro se z dobrim vrača:-)))

Čisto nič me nisi užalila saj si samo resnico povedala.Mislim da se bo morala adela č malo umiriti in ne misliti samo na svojo rit.

Prvič slišim, da bi bila salama lahko žerka. Žerka je ličinka, salama je pa žarka. In ženska je sem gor napisala svoja občutja, sigurno ji s takim čutenjem ni najlažje, da bi ji pomagali z nasveti, ne, da jo naderemo. In ne vem, kdo od nas tu ima kakršen koli dokaz, da je ona postala fina. Meni ne izgleda tako in kot je napisal Jure, so pač eni ljudje taki, sama to dobro vem. Nikakor se pa ne strinjam z Dorotejo, da je dolžnost žene, da uredi moža in da mora zašiti strgane gate, on pa še prosim in hvala ne bi rekel. Le zakaj se ženske poročate? Da ste sužnje ali da se greste enakopravnost? Nekomu nekaj narediš, ker to rad narediš, ker veš, da ti je hvaležen za to in se mu ne zdi samoumevno in ker on pa naredi druge stvari. Drugače bi se pa lahko šli po isti logiki, potem bi morala gledati tudi na to, da njen mož obvlada slovnico, saj je on njen odraz, ali kako? Se pa strinjam, da bi Adela lahko videla tudi to, da ji mož sploh pošilja maile. Ma, meni se ženska smili. Ni to lahko občutenje. Daj, malo se vživite v njo. Vsaj poskusite.

Meni pa se nič ne smili.Sama sem že ta 13 leto poročena in je v zakonu vse.Od lepega in slabega,veselega in žalostnega in vsi imamo včasih taka občutja.Zato se ni težko vživeti vanjo.
Adela naj pogleda v njegovo srce tam bo videla vse.Če ji gre pa vse na živce kar naredi on,pa normalno da se mu vse fučka.Tudi moj je že otrokom pozabil dati gor kapo ko sta bila manjša,pa sem se obrnila in šla sama ponjo.Kaj bi se kregal zaradi takih stvari.(no včasih tudi).
Če kdo reče da se z možem ne kregata laže.Vsak se kdaj skrega pa kakšno grdo reče ampak potem je spet lepo.Kaj bi bilo če bi bili vsi ljudje enaki.Za znoret.
Pri nas sem jaz bolj žive narave mož pa mirne.Pa se lepo dopolnujeva.

Prepricaj ga, da se prijavi za sluzbo v vojski. 😉
Tomaz

“Postala si fina, imaš se za izobraženo.”

Ne, draga zn. Osvobodila se je zavrtosti. Ni ji logicno, da nekomu drugemu celo zivljenje krpa gate – ker je ta nekdo drugi cisto sposoben svoje lastne gate zakrpati sam, ali pa si kupiti nove. V mozu isce moskega, ne pa se enega otroka pri hisi, za katerega je bojda treba skrbeti in skozi katerega se bojda zrcali zenska. Skozi moskega se ne zrcali nobena zenska, ampak on sam. Zenske se zrcalijo skozi samo sebe. Od 18 leta naprej se nekako ne mores vec izgovarjati na druge, ce si zanemarjen in slampast – krivda je pri tebi.

Predlagam kaksno terapijo, kjer mozu lahko odkrito razlozi, kar jo moti. Psiholog bo znal najti mozeve obcutke manjvrednosti zaradi neizobrazenosti in ga na terapiji voditi okoli njih tako, da bo njeno sporocilo prislo do njega; da je namrec vseeno, kaksno izobrazbo ima – pomembneje je, da se potrudi.

Tomaz

iz tvojega pisma je razvidno, da se res sramuješ svojega moža.Ampak iz čisto drugega razloga, kot misliš ti. Razvidno je, da se ga sramuješ, ker si popstala snobovska (V službi smo imeli novoletno zabavo, za katero sem si kupila večerno obleko. Je bilo pač malo bolj nobel. Zmenila sva se, da me pride iskat, pripravim mu zlikano srajco, hlače. Gospod se prikaže v umazanih kavbojkah in zmečkani karirasti srajci. “Saj sem te itak prišel samo iskat za domov!” )…mislim, da je dovolj nazorno.
Kar videm te, kako ga kar naprej nadleguješ zdaj s tem, zdaj z onim.Mislim celo, da on marsikaj ZANALAŠČ stori narobe, samo da te draži.
No, da ne govorim o tem, da si v svojem pismu storila kar nekaj napak, pa lepo po vrsti:

TAKOLE GRE TO..kaj si hotela s tem povedati seveda vem, ampak…

Svojega moža poznam že 10 let, od tega …OD TEH (10 let namreč)
sva poročena 5 let. Imava dva otroka. Službo. Stanovanje. Imava avto. Svojega psa. Kredit. (ko naštevaš, se uporablja vejica in ne pika)

Skratka povprečna slovenska družina. (skratka…vejica…povprečna)

Samo jaz malo preveč kompliciram. (kaj SAMO)
Sama imam srednjošolsko (srednjEšolsko)
izobrazbo, trudim se dokončati faks. Mož ima poklicno šolo in niti v sanjah ne pomisli, da bi se še kdaj v življenju šolal. Problem je tem, da se zadnje čase obnaša, kot da nima niti osnovne šole…. ne morem pomagati, ampak čezdalje (ČEDALJE)
bolj mi gre na živce.
Po srcu ni slab, ne tepe me, ne pije, nima drugih žensk, skrbi za otroke, pospravlja štumfe, (NOGAVICE)
nopa tudi ostalo stanovanje, če je pri volji.
Ampak, včasih, kot, da je (PREVEČ VEJIC-MANJKA GLAGOL)
poslal možgane na pašo. Gre za osnovne stvari.
Slovnica recimo. Mi je poslal e-mail v službo: v enem stavku 10 napak. Piši kao govoriš + napake. “Zame je dobro!” Meni pa ni! (reče se: ZA MENE PA NI
Ravno ugotavljam, da ta človek skoraj ni pismen. V službi so mu predlagali, da bi se še malo izšolal, kar bi mu dvignilo plačo, pa se mu ne da “ker on ne rabi” (MANJKA LOČILO)
Tudi sicer čezdalje (ČEDALJE- čeprav se ta izraz ne uporablja-lahko bi napisla:Tudi sicer se mi zdi, da je vedno bolj pogosto zmeden…itd,itd…se mi ne da več pisat…

Lahko pa ti zagotovim, da tudi ljudje s končano visoko izobrazbo, niso vedno pismeni. In kaj lahko se zgodi, da boš tudi po končani fakulteti ostala med njimi.

Če začnemo na nekoga gledati “drugače”, le ta to začuti, in se dejansko tudi začne “drugače” obnašat!

Slovnica-preveč kompliciraš. Ali ni lepo, da se spomni nate.
Izobrazba-niso vsi za to. Ima pa zato dosti časa, da se ukvarja z otroki in da ti lažje študiraš.
Strgane gate-kupi mu nove in stare pomeči stran. Poznam veliko žensk, ki to delajo za svojega dragega.
Osebna urejenost-poskusi ga pregovoriti, da bo vsaj čist. Umazane obleke pa mu sproti meči v koš za perilo.
Ne sramuj se ga, saj ima toliko dobrih lastnosti. Poskusi ga sprejeti takšnega, kot je in mu pomagati pri določenih stvareh. Z njim se gotovo nisi poročila zaradi čiste obleke. Če pa se ga boš še naprej sramovala, bo vajin odnos še bolj trpel. Pomisli kako bi bilo, če bi se on zaradi kakšne stvari sramoval tebe.

Kompliciraš preveč, moža boš izgubila, če boš tako groba do njega. Do tistih ciljev pa lahko prideš po lepi poti. S tem načinom pa ga samo ponižuješ in še dobro je, da mož do sedaj še ni pokazal ali eksplodiral.
Bodi pametna in ga raje spodbujaj. Povej mu, da ti je všeč, če je urejen, da ga ljubiš in bi ga rada pokazala vsemu, kako je lep in urejen in da te ljubi. Vendar ne bodi materinska, pač enakopravna, partnerica, ki ljubi moža. Pojdita skupaj nakupovati obleke zanj in uživajta. Poigrajta se z različnimi kosi oblačil … Glede slovnice pa – če imata dva otroka, je čas, da mož začne brati pravljice otrokoma. Tam se bo nekaj naučil slovnice in jezika samega. Lahko mu razložiš, da je za otroka dobro, da govori knjižno slovneščino, da ne bosta imela težav pri opismenjevanju v šoli in naj tako pomaga otrokoma.

Glede njegovega šolanja – mogoče se boji neuspeha, zagotovo pa je nek razlog, da ne želi nadaljevati. Raje to poišči – lenoba ni vse, za njo se skriva marsikaj!

In nehaj kritizirati moža!

JaZ PA MISLIM ,DA SE TI SPREMINJAŠ KER SE TI NA FAXU ŠIRIJO OBZORJA ,MEDTEM KO TVOJ MOŽ POSTAJA NA TO LJUBOSUMEN IN SE JE POSTAVIL V BRAN.tO MU JE NEKAK IZHOD ,SAJ SE INTELEKTUALNO NE MORE PRIMERJATI S TABO ,PA ŠTRAJKA.
Tudi pri meni je bilo tako ,jaz izobražena on ne in me je kljub temu ves čas poskušal prevladati samo kaj ko mu ni šlo.Potem je pa začel manevrirati z drugimi stvarmi in me maltretirati ,češ ,da jaz nimam pojma ….
Teško je ,.če si dva nimata kaj povedati in sta na različnih valovnih dolžinah.Zato se navadi komunicirati z njim samo tisto kar zmore,drugače se ti bo zmešalo…

Strinjam se z juretom, Janjo in Tomažem.

Ne gre mi v glavo, zakaj bi se morala adela kar sprijazniti s tem, da njen mož preprosto stagnira ali nazaduje na toliko različnih ravneh. Moje razumevanje življenja mi narekuje, da si moramo prizadevati za napredovanje – kot osebe, žene, možje, starši, zaposleni… Da se moramo truditi za to, da smo vsak dan boljši. Vsaj na kakšnem področju. Ko se enkrat ustaviš, ko si ne želiš več novega znanja in spoznanj, ko ti postane vseeno za to, kakšen si do sebe in drugih, začneš počasi umirati.

Mene bi strašno motilo, če moj mož ne bi skrbel za osebno higieno in urejenost. In sicer po lastni iniciativi. Niti slučajno se mi ne zdi, da sem jaz odgovorna zanj v tem pogledu. Saj je vendar odrasel človek, zdrav, ima obe roki in obe nogi, doma imamo milo, šampone, vodo, likalnik, sukance in iglo. Če bi želela skrbeti zanj tako, kot se nekaterim zdi samo po sebi umevno, ne bi imela časa za številne stvari, ki so zame (in zanj) pomembnejše. Poleg tega pa nisem takšen tip človeka in bi vsaka tovrstna pričakovanja gladko zavrnila. Imam odgovorno službo, študiram, skrbim zase, za hrano in osnovno urejenost v gospodinjstvu (kjer si naloge deliva) in enako pričakujem tudi od njega. Če bo nekega dne začel stagnirati, mu bom prav gotovo zatežila in upam, da bo tudi on meni, če bi se mi primerilo kaj takšnega. Normalno se mi tudi zdi, da imava vsak svoje interesne dejavnosti, kjer sva aktivna, in tudi zaradi tega, ker je tak, ga spoštujem in imam rada. Če bi zanemarjen visel doma, počel stvari po liniji najmanjšega odpora, zanemarjal osnovno skrbnost do sebe in drugih in mi govoril, da je zanj vse dobro ali da mu je za vse vseeno, bi ga zagotovo počasi nehala spoštovati in sčasoma, če se ne bi unesel, tudi ljubiti.

Zanemarjenost je znak, da adelin mož ne ceni ne sebe ne drugih, s katerimi živi in prihaja v stik. Očitno je tudi, da je povsem zadovoljen s sabo in si ne želi napredovati. Adela, razumem te, da te to moti. Prav je, da ga vzpodbujaš in mu pomagaš, da se spravi v red, vendar pa je to popolnoma odvisno le od njega; namesto njega ne moreš storiti nič. In če sam ne bo želel ukrepati, ti preostane le to, da se vprašaš, kako hudo te motijo te njegove lastnosti. Ti imaš pravico do svojih pričakovanj, on pa ima pravico, da živi v vakuumu. Ugotoviti bosta morala, če lahko tako živita skupaj oziroma koliko sta se sposobna prilagoditi potrebam in željam drug drugega. Možno je, kot pravijo nekateri, da si se tudi ti spremenila in postala bolj zahtevna do sebe in njega. Pomisli, koliko teh lastnosti, ki mu jih sedaj očitaš, je imel že prej, pa te niso motile, in katere so se pojavile šele zdaj. Pomisli, kakšna so bila vajina pričakovanja in načrti, ko sta se odločila za skupno življenje in družino. Če zdaj živita približno v tem smislu, potem mu pravzaprav, razen osebne neurejenosti, nimaš kaj očitati. Kaj si o njem misli okolica, je drugotnega pomena. Sramuješ se lahko le svojih krivičnih očitkov (če so krivični, veš le ti) in pa tega, da vajin zakon propada, ker se nista sposobna ukladiti. Razčisti pri sebi. Če ga imaš zares rada in si ga sposobna sprejeti, četudi se zdaj ne vklaplja povsem v tvoje predstave, se boš potrudila za zakon in mu ne boš več očitala stvari, ki jih ne želi ali ne more spremeniti. Nimaš ga namreč pravice poniževati, ker ne sledi tvojim željam! Če tega ne zmoreš (pa naj bo vzrok kakršen koli že), boš iz vajinega zakona naredila pekel očitkov in nerazumevanja, kar se ne bo dobro končalo. V tem primeru bo bolje oditi po svoji poti osebne rasti in živeti brez stalnega nezadovoljstva.

Želim ti iskren vpogled v svoje najglobje občutke z ustrezno mero samokritike. Potem pa pogovor brez obsojanja in najboljšo rešitev za vse.

Lp, Ena

Če tako misliš je potem bolje da se loči.Tako ne bo imela s tem težav.Moža in otroke naj zapusti da bo svobodna in naj gre svojo pot.
Moje mišlenje je pa tako:če je pred 10 leti vedela kakšen je in je ni motilo,postala sta mož in žena se ljubila sedaj jo pa moti ko študira na faksu.Tam je šele spoznala kaj je to svoboda.In ko je to spoznala so vse stvari ki sta jih prej z možem počela skupaj ni več.Zdi se ji odveč.Samo gleda kakšen.Ali pa se je zaljubila v drugega.Tisti je lep,čist,pravilno piše in govori in ima kup lepih lastnosti.Mož pa ji je kar naenkrat potal odveč.Zato išče njegove napake.

Mislim da res kompliciraš, ali pa ga nimaš več rada?! Pa ne bi bilo boljše, če bi se pogovorila z njim (pogovorila, ne pa mu težila kaj vse naj bi bilo z njim narobe)? Stavim da bi ti imel tudi on marsikaj za povedat!

New Report

Close