Pozravljeni! S fantom imava kar nekaj problemov, čeprov ne vem če on to smatra kot problem…fanta poznam eno leto, torej fanta šele spoznavam…na začetku je blo vse super in krasno, naj začnem s problemi. po manj kot enemu letu sem zanosila, sedaj sem v sedmem mesecu nosečnosti. prvi problem je ta, da cele dneve dela do 22ih zvečer ali pa še dlje, govori mi da bo vse drugače ko se otrok rodi in da morava oba malo stisniti zobe, saj nakupujeva stanovanje in vse ostalo, tako da nama vsak evro prav pride, vendar pa kar se tiče denarja nimava večjih težav, večja je v tem da cele dneve dela, ko pa pride vikend je tekanje naokoli za stanovanje in ostalimi zadevami tako da za naju ni nikoli časa. ko pa že pride kakšen dan, bi se on dobil s svojo družbo, sicer greva skupaj, ker so tudi tam partnerice ostalih prijateljev. vse bi bilo super in fino če bi tudi midva zase imela kakšen konkreten dan zase in to zelo pogrešam in tudi večkrat sm mu to tudi povedala, pa kr nč ni bolje…naslednji problem je, da je mu včasih uide in je ponižujoč do mene, kar takoj obžaluje in mu je kao bed in mi takrat obljubi, da me ne bo več užaliv, se to še kar dogaja…aja čez teden sem skoz sama in res komaj čakam da pride, vendar ko pride domov bulji v tv ali net in tako se on ukvarja z mano…občutek imam da sem mu tako prokleto samoumevna ker nosim njegovega otroka……kako naj popravim najino situacijo?hvala za odgovor! tanaja

Lepo pozdravljeni!

Nosečnost in prihod dojenčka je najbolj ranljivo obdobje, ki ga par lahko doživi na skupni poti. Je začetek nečesa novega, nežnega in predvsem drugačnega. Na točki v kateri sta sedaj, sta zelo ranljiva in najverjetneje negotova. Prebuja se veliko dvomov, strahov in vprašanj, kako bosta zmogla, ali bosta znala z otrokom, ki vama prihaja v objem, kaj prinaša ta sprememba v vajino življenje? Vse to pa povzroči, da moški iz strahu velikokrat beži v delo, ali v kakšno drugo dejavnost, skratka je odsoten, ženska pa se počuti sama, nerazumljena, strah jo je poroda in vsega kar prinaša otrok.

Začnita se pogovarjati o stiskah, ki se vama na telesu prebujajo. Čaka vaju še veliko vsega, ob tem pa se bosta morala naučiti povedati drug drugemu kaj čutita, želita in pričakujeta. Rojstvo otroka je sprememba, postali boste mamica in ni je globlje sile na svetu, kot prvič v naročju začutiti svojega otroka in ga objeti in to je stik, ki je večen. Biti mama je nekaj najlepšega, kar vam življenje lahko ponudi.

Osredotočite se na otroka, pojte mu pesmice, berite mu pravljice, partnerju pa se približajte nežno in umirjeno. Samo strah ga je, kar ne pomeni, da vas nima rad. Čeravno se vi ob njegovem vedenju velikokrat počutite tako. Vem, da ste vi tisti, ki bi sedaj potrebovali podporo in sočutje, bližino in toplino, vendar je vaš fant preveč zaseden sam s seboj, da bi vas začutil. Poskušajte dati vi prvi, kar najbolj pričakujete od njega. Preberite kakšno knjigo od Don Miguela Ruiza. Zelo v redu je Mojstrsto ljubezni, pa tudi druge štiri so v redu, ker vas naučijo razmejevat med vami in drugimi. Lažje boste razumeli, da to kar počne, govori predvsem o njem in njegovih stiskah.

Imejta se rada in sprejmita drug drugega v tem kar sta, kajti v sprejetosti se prebudi najgloblja pripadnost. Razumeti in začutiti svet drugega je največja modrost življenja in hkrati najtežja stopnica v odnosu dveh. Verjamem, da jo bosta zmogla. Morda bi bilo dobro, da obiščeta terapevta, ki vama bo pomagal in vaju naučil kako si povedati stvari in kako se začutiti.

Veliko prijetnih trenutkov vama želim v prihodnje.