Spor med partnerjema zaradi selitve
Pozdravljeni,
naj opišem mojo situacijo.
S partnerjem sva skupaj že 7 let, od tega 1,5leta poročena. Imava otroka starega 2 leti, ter v mesecu februarju 2016 pričakujeva še enega.
Se dokaj dobro razumeva, živiva trenutno v svojem stanovanju pri mojih starših. Kot vse družine se tudi mi hočemo v prihodnosti odpravit na svoje (gradnja hiše), trenutno se o tem še ne pogovarjava zelo, saj sem brezposelna in sva tale načrt za kakšne 3 leta dala na stran.
Problem nastane pri njegovih starših, že ko je on se odselil k meni je bilo zeelo zelo hudo, še dandanes so zamere. Mlajši brat se je odločil da ostane doma v hiši itd., mojega moža pa prepričujejo, da si naj gradi hišo v bližini, cca. 1km vstran (tisto parcelo so mu podarili), ter da mu bodo pomagali.
Sama nikakor ne želim hiše tam iz večih razlogov 1.) je preblizu, manj kot kilometer 2.)je na večjem hribu, sama pa imam probleme z vožnjo navkreber, posebej pa v zimskih razmerah 3.)parcela mi nikakor ne odgovarja, saj so sosedi sami njegovi sorodniki zraven pa ima oče vikend (vinograd), in vem da nebi imela miru 4.) v zakup pa še menim da bi bila cele dneve sama, saj mož ko smo na obisku v hribih precej spije, me ignorira, po svoje zaničuje ima svoje ¨posle¨, ter podporo pri družini ker so neki vinogradniki itd itd.
Sama vem da sem že prej vedela v kaj se spuščam ter s kod je mož. Doma (trenutno, kjer smo) je pozoren do mene, mi ogromno pomaga ima blizu službo ter prijatelje.
On je odločen da hoče imeti hišo tam pri očetu, ker je zastonj in on nove parcele ne misli kupovati, ter poslušam da se mi je on prilagodil ter šel k ¨nam¨, sedaj pa sem jaz na vrsti in se prilagodim njemu.
Saj ima po eni strani še kako prav, po drugi pa se zavedam da bo tale hiša za vedno, do smrti, tako kot bo tudi on moj mož do smrti, prav zato nočem živeti tam kjer res nočem in mi je muuka.
Kako naj odreagiram, saj tast zelo sili v moža, naj mu pove itd., naj popustim, se sprijaznim?
nevem niti kako se naj obnašam, saj se nočem kregati, ter nočem izgubiti moža :/
Imaš kup bojazni in strahov, kot da že vidiš prihodnost v katero si se vdala in nimaš nad njo prav nobenega vpliva. Sam menim, da to ni res. Največ kaj pa lahko narediš pa je, da daš sama boljši predlog, če pa ga nimaš, pa sprejmeš tega in skušaš naredit tako, da bo dobro obema. Vsekakor pa ne požret vsega samo zato, da moža ne izgubiš, ker če je “tak” človek, bo to “dobroto” izkoristil. S tem mislim kakega nasilja, nespoštljivega obnašanja itn itn. Čeprav po 7 letih bi morala že prav dobro vedeti, česa je kdo sposoben in če znata drug iz drugega potegniti večinoma pozitivne stvari, se boš pa tudi pozimi naučila voziti avto v breg. 🙂
Mislim da imaš kar nekaj hudih problemov. Kot prvo je mož potencialni ali pa že pijanec. Kot drugo daje prednost primarni alkoholni družini pred vajino. T ojj strahovi so zelo utemeljeni. Domnevam do so ti kraji nekavukojebina. Sama kupi gradbeno parcelo stran od alkohola, moževo pa prodajta za izdavo hiše. Dobro bi bilo tudi, da bi sevključila v kakšno zakonsko skupino
Mislim, da si precej dobro ocenila, kako se bo stanje še poslabšalo, če se odločita za gradnjo tam. Pričakuj, da se ti bodo vtikovali res v čisto vsako stvar in ne popusti pod nekimi pritiski, da si samo zato, ker on zdaj živi pri tvojih, dolžna kdaj biti soseda njegovim staršem. Izberita raje 3. možnost in sicer, da on tisto zemljo proda in si kupita parcelo nekje, kjer bo stran od obeh družin.
Tudi mene so na vse mogoče načine želeli starši od fanta pregovoriti v to, da bi gradila pri njih. Ker sem jih dobro poznala in videla, kako so se vedli tistih nekaj dni, ko sem bila pri njemu, ni bilo šans, da na to pristanem. Imeli so komando o vsem, silili jesti, težili za vsako malenkost, vdirali kar tako v sobo, ipd. Verjetno bi se marsikatera punca pod temi pritiski vdala, popustila in gradila. Mene so tako odbili, da še na obisk ne grem več kot 1x na leto, za živeti pa sva si uredila nekje čisto na svojem in imava mir. Je pa res, da si je moj fant želel iti stran, ker so tudi njega živcirali z vtikovanjem v življenje in zasebnost.
Težko razumem prve pisce, ki so bili proti tvojim argumentom. Meni se zdijo upravičeni čisto vsi, razen vožnje v klanec, na tvojem mestu tega ne bi omenjal, ker ne drži vode.
Pogovori se z možem, povej kako vidiš njegovo pitje, povej da ga imaš rada in ceniš njegov odnos do tebe, vendar ne želiš iti nekam, kjer boš celo življenje nesrečna. Nikakor se ne sprijazni, saj veš kaj to pomeni. Zdaj “le” selitev k njegovim, kasneje vtikanje njegove družine v vajin odnos, zaničevanje tebe, mož bo zelo, zelo verjetno postal pijanec (ne vprašaj kako to vem), osamljena boš, pač verjamem da boš konec lepega.
Morda si napiši argumente, naj jih tudi on in pojdita skupaj skozi. Predlagam tudi obisk strokovnjaka, verjetno je to še najboljše kar sem ti tu napisal.
Želim ti veliko sreče in bodi trdna, ne popusti.
Ni problem parcela, problem – tudi če bosta živela tisoč km stran od njegovih, je tole:
saj mož ko smo na obisku v hribih precej spije, me ignorira, po svoje zaničuje
Groza! Pri nekaterih parih opažam, da ko so v družbi, se počutijo dovolj varni, da eden začne podjebavat, zaničevat drugega … ne hecat ali v šali kaj navreči, ampak dobesedno ga zaničuje v takem tonu, da to marsikdo opazi in se ne smeji. Včasih to celo počneta oba. Mene kar odnese proč, nočem biti v družbi takih ljudi.
Se strinjam, da je tvoj mož že alkoholik, čeprav ni vsak dan pijan. In selitev v take kraje bo štrik okoli vratu.
Ce pogosto pije in jo zanicuje, potem do selitve sploh ne sme priti, ampak je potrebno zastaviti drugacne meje, kar je dovoljeno, sprejemljivo in kaj ne. Sicer se take stvari pocnejo na zacetku razmerja ampak nikoli ne bi smelo biti prepozno. Bojim pa se, da se bo avtorica na koncu vsemu temu prepustila in je sem prisla le zato, da se malo izpove, ker ji je tezko, ne ker isce konkretne resitve. Upam, da se motim. To bi namrec bile drasticne spremembe, zaradi katerih mora biti clovek pripravljen tudi partnerja zapustiti, ce jih ta ne zmore sprejeti.
Pozdravljeni!
Tudi sama sem v težavah glede selitve. Stara sem 24, fant 25, skupaj sva 6 let, ves študij sva preživela v stanovanju sama, sedaj je študija konec in sva se preselila vsak k svojim staršem, medtem ko se vidiva vsak dan, vendar vsak večer odide domov. Doma bodo hišo prepustili bratu, starši so si sezidali hišo v okolju, ki mi ni všeč, in se bodo verjetno še letos odselili tja in moj fant z njima. Moj fajnt se je do nedavnega dobro razumel z mojimi starši in bratom, sedaj pa mu gre na živce vse kar kdo reče, saj so namreč do mojega brata bolj popustljivi in zaščitniški kot do mene in pravi, da pod nobenim pogojem ne gre živet k nam. Tudi jaz si ne želim živet k njim v novo hišo, saj v teh 6 letih z njegovimi starši nisem preživela veliko časa, so zelo neorganizirani, niso komunikativni in ne predstavljam si življenja z njimi. Rada bi, da so morebitni otroci vzgojeni v moji družini, želim, da moji starši pomagajo vzgajati otroke. Problem je ker fant še išče službo, jaz še delam prek študenta in ne moreva v stanovanje na svoje. Jaz si pravzaprav ne želim živeti v stanovanju saj bi to pomenilo, da nikoli ne bi mogla sezidati svoje hiše. Vedno najdem sto izgovorov, da se ne bi preselila k njim, kar mojega fanta zelo boli, vendar je tudi meni zelo težko, saj si želim ostati raje doma.
prosim svetujte mi, saj se bova kmalu morala odločiti kako naprej :/
hvala
Pozdravljena,
pri tvojem možu in je alkohol na posebnem mestu in z veliko verjetnostjo lahko pričakuješ, da bo ob zidanju hiše v tem okolju alkohol veliko bolj prisoten. Od tam do odvisnosti je zelo majhen korak.
Sama sem naredila to napako in pristala na zidanje hiše v njegovem kraju, kjer so tudi starši (ki sploh niso problem) in njegovi prijatelji. Moj mož je nasploh super človek, najina prva leta so bila prekrasna, alkohola je bilo recimo temu toliko kot drugod. Ko se je začelo z zidanjem, je pozno prihajal domov, veliko dela je opravil po gostilnah (ta mojster, drugi in tretji mojster….brezvezni izgovori in opravičevanje samega sebe, da je lahko pil) jaz pa sem doma skrbela za dojenčka in malčka. Veliko upanja na boljše čase sem imela, ko smo se preselili v hišo, a se je velikokrat ustavil še kje s prijatelji. Alkohola je bilo vedno več, čeprav daleč od tega, da bi bil pijan vsak dan. Sama pri sebi sem ga velikokrat opravičevala in krivila sebe, skratka počela vse, kar počnemo žene v odnosu z alkoholikom.
Da skrajšam zgodbo, zdaj mi je končno jasno, da moj mož je alkoholik. Ne vem, če je bil alkoholik že takrat, ko sva se spoznala, a v obdobju, ko ni pil. Ne morem reči, da se alkoholizem ne bi razvil, če ne bi pristala na zidanje hiše in če ne bi bilo to v kraju, kjer je toliko “pivskih” prijateljev. Ampak tebi svetujem, da ne popustiš. Lahko pa seveda pričakuješ upor z njegove strani, prepričevanje, da so tvoji pomisleki brezvezni, vzbujanje občutkov krivde, da se nisi pripravljena prilagoditi. Imej v glavi to, kakšen je, ko je pijan, in tudi zavedanje, da bo tam tega veliko, veliko več.
Želim ti pravilno odločitev in življenje brez alkoholizma.
Človek postane prav žalosten, ko bere te zgodbe. Noseča si, enega otroka že imata, pa toliko ene odsotnosti drug od drugega. Včasih mi ni jasno, zakaj se ljudje sploh poročajo in imajo otroke. Potem pridejo na vrsto alkohol, starši, vse je bolj pomembno od para, ki se je poročil in je bil upam, da zaljubljen in se še ljubi. Vsekakor pojdita stran od teh staršev in sorodnikov. Kupita stanovanje, kar bo najbolj enostavno. Malo je dela, veliko manj, kot s hišo in bosta lahko uživala življenje z otroki, prijatelji, ne pa se mučila najprej z gradnjo, potem z vzdrževanjem … Veliko denarja, dela, časa vama bo pobralo, na koncu bosta ugotovila, da je bila to neumnost prve kategorije. če ima mož že sedaj probleme z alkoholom se bodo samo še stopnjevali. Bolj, ko bosta v dolgovih, bolj, ko se bo delo kopičilo, bolj, ko bo njegov oče najedal. premisli sto krat. Si še mlada, vendar življenje je tudi kratko, zelo.
Vzami življenje v svoje roke.Če ti nekaj ni ok, ti tudi v prihodnje ne bo.Prilagajati se , ja , seveda kompromisi, ampak taki ki so v dobro obeh, ne samo v eno smer.Nimam pravice soditi, niti ne bom.Lahko pa povem, da take razmere ne vodijo nikamor.Mož in žena sta na prvem mestu in ne starši in mož v tvojem primeru.Tvoj mož pa ima več kot očitne težave z alkoholom, si jih pripravljena v nedogled tolerirati?Mislim, da si pametna punca.Ne uniči si življenja po nepotrebnem.Srečno.
Nehajte ga s temi gradnjami srat!
Gradnja je skoraj 20 letno odrekanje in še čez 5-10 let boš v istem sranju, kot so danes tvoji tastari.
Vsak starejši objekt se da primerno rekonstruirati in zanimati, da bo zadovoljeval tvoji družini.
Uredita si tu, kjer sta. Izvrstno se dajo zadeve rešiti ali stanovanja ločiti z zunanjimi stopnišči.
Vse to in to morebitno, se da urediti v par mesecih.