Spolnost je pika na i v odnosu – drugič
Mene pa zanima, zakaj je prišlo do tega,da nimam nobene posebne potrebe po spolnosti s sedanjim možem, s katerim se sicer razumeva, imava čudovitega majhnega otroka – zaradi otroka nisem tako zelo utrujena, da ne bi mogla nič. A spolnost – ne gre, vse je na hitro, brez vrhunca zame, kot da ne čutim, včasih pa ima še on problem z impotenco. Pa ni to, da bi si želela koga drugega, moža imam rada. Naj povem, da sem bila že prej z enim partnerjem – tam je bilo spolnosti veliko in bila je lepa, pa sva se razšla zaradi njegove nezvestobe. Komaj sem se pobrala takrat, nanj se sploh nikoli nisem mogla prav razjeziti, zato je bilo toliko težje. Na moža pa sem se v začetku zakona razjezila pogosto – joj kako! Poleg tega mi vse udari na jok. Zdaj je boljše, bolje se pogovarjava – kak pretirane želje po spolnosti pa ni in ko se zgodi, je potem to tako – tako… Kaj pa potem to pomeni? Ne morem namreč reči, da imava slab odnos, razumeva se dobro, kdaj tudi spreva, ker je normalno, a se tudi pogovoriva. S prejšnjim partnerjem se na primer nisem nikoli skregala, – dokler pač ni vse skupaj razpadlo. Da me ne bi razumeli narobe – nimam nobene nostalgije po prejšnjem, ker vem, da se niti slučajno ne bi mogla zanesti na tega človeka, samo zanima me, zakaj je tako glede spolnosti med nama z možem. So leta prinesla svoje? (okoli40 plus-minus) Hvala in LP
Pozdravljeni, terra4quatro!
Tudi vam hvala za zaupanje in pogum, da spregovorite o tako osebnih temah. Doživljate razočaranje, nemoč in občutek krivice, ki se vam oz. obema z možem v resnici dogaja, saj si oba zaslužita, da sta lahko povezana tudi v spolnosti. Razlogov zakaj nimate posebne želje in potrebe po spolnosti s sedanjim možem, (medtem ko s prejšnjim pa ste jo imeli), je veliko in samo vi oz. bolje rečeno samo vidva skupaj z možem bosta lahko odkrila kaj se med vama dogaja. Pot do tja pa je sigurno vijugasta in naporna, tako kot plezanje na goro, vendar sta na koncu nagrajena. V obeh primerih. Skoraj sigurno niso kriva 40. leta (če lahko izključite morebitne medicinske razloge) in bi bilo zato iskanje izgovora v letih le tiščanje glave v pesek. Nihče od vaju ni kriv in je res krivično, da se vama sicer dober odnos na področju spolnosti zaplete. Zato bi bilo za odkritje odgovora potrebno vseeno nekaj časa konkretno delati na vajinem odnosu, na psiholoških in »zgodovinskih« temah vsakega od vaju in seveda obeh skupaj, odvisno pa je od vaju kako se bosta vidva odločila in koliko je ta tema (že) moteča in boleča.
Zato je iskanje teoretičnih razlogov na takšen način kot je tole podobno iskanju igle v kupu sena (se pa da s poglobljenim zakonskim terapevtskim procesom priti do tega bistveno drugače). Morda bi omenila le to, da nimamo odgovora zakaj nam je nekdo privlačen in kaj na njem nam je privlačno, zakaj nam pa nekdo drug, ki mu je lahko zelo podoben, ni privlačen. Gre za nezavedne silnice hormonsko–kemične narave, ki se »zavohajo«, zaznajo po nam nedostopnih kodah. Tu bi se lahko vprašali ali vam je vaš sedanji mož že od vsega začetka manj privlačen (da tudi zaljubljenost ni bila tako zelo močna) in so morda pri izbiri moža bolj prevladali kakšni drugi, morda racionalni razlogi kot »kemija« ali vam je na začetku bil in so kasneje nastopili neki razlogi, ki jih verjetno tudi še ne poznata oz. se jih ne zavedata. Z racionalno izbiro partnerja ni sicer nič narobe in je pomembno upoštevati tudi te razloge, vendar je verjetno potem privlačnost, na katero se ne da zavestno vplivati, nekoliko manjša. Upoštevanje tudi razumskih razlogov pri izbiri partnerja je verjetno bolje kot verjeti le »kemiji« (=nezavedni privlačnosti), ki nam sicer lahko zelo nazorno pokaže potencialno pravega partnerja, s katerim pa se nam bodo kmalu ponovila tudi vsa boleča občutja in travme,še posebej, če se ta človek zavestno ne odloči, da je tudi on pripravljen delati na odnosu in predelovati tudi preteklost. To se vam je verjetno zgodilo s prejšnjim partnerjem. Kakorkoli, verjamem, da z nekom, s katerim pridemo skupaj (ne glede na intenzivnost zaljubljenosti in privlačnosti) imamo neke skupne točke in možnost za predelovanje nerazrešenih tem, kar vsak odnos zagotovo je. Vedno pa je pomembna odločitev, odločitev obeh za to, da bosta skupaj zavestno iskala in ozdravljala svoje rane ( ali pa se le prepuščala toku). Lahko se pokažejo prav preko spolnosti in čakajo na razrešitev.
Sigurno vaša situacija ni prijetna in verjetno se zaradi tega počutite prikrajšani , razočarani in jezni. Ne vemo kaj doživlja vaš mož in kako je njemu, sigurno pa se podobno prikrajšan, jezen, izigran, morda prestrašen in verjetno ponižan, osramočen in razvrednoten počuti tudi on (pa niste krivi vi, niti on sam). Bistveno bi bilo, da odkrijeta kaj se prebuja pri njem in kaj pri vas in kaj vsak od vaju doživlja ob tem. Zato bi bilo zelo pomembno, da bi se začela veliko pogovarjati o vajinih občutjih in doživljanju, tudi in zlasti na področju spolnosti, kjer je sigurno skrit ključ do še globljega razumevanja drug drugega in s tem verjetno tudi do bolj osrečujoče spolnosti. Verjamem, da se že zdaj pogovarjata in v dobro je, da je tako, nisem pa prepričana koliko se lahko že pogovarjata o čustvih in vajinem čustvenem doživljanju in počutju, o telesu in čustveni dediščini, ki sta jo prinesla iz izvornih družin. Doživljanje jeze, besa, nemoči, prizadetosti, razočaranja, užaljenosti, žalosti, bolečine, strahu, gnusa, odpora, sramu, pa tudi veselja, vzhičenosti, navdušenja ipd. – v najrazličnejših variantah-verjetno še čakajo na vajino odkrivanje. Pripada vama, da odkrijeta njihovo globino in pestrost in s tem »čustvenim prebujenjem« odpreta tudi dostop do še drugačnega telesnega doživljanja na področju spolnosti, ki si jo zaslužita.
Vse dobro vam želim.
ne vek kako je pri vama z zaščito, ampak ko sem jaz prenehala s kontracepc. tabletkami prenehala, se je po parih mesecih spolna sla vrnila, prej mi je bilo pa 20 let več ali manj muka sexat. zdaj to doživljem veliko lepše in nikoli mi ni več problem tud na hitrco, brez vrhunca zame. tudi jaz imam 40+. če bi to vedela, bi že zdavnaj prenehala s tabletkami, veliko kraganja bi mi bilo prihranjenega.
mona3 podobno mi je povedala prijateljica. Jaz kt sicer nikoli nisem jemala (da če bi imela probleme z zanositvijo, se ne bi spraševala ali so tabletke krive), se mi je pa po prvi nosečnosti popolnoma ugasnila želja po spolnosti. Zdaj ko sem dva meseca po drugi, pa ni tako, in sem tudi drugače bolj polna energije, zdaj me malo ovira le šivanje spodaj. Name vem da hormonsko ravnovesje ful vpliva in zato tudi zdaj nočem začeti jemat tabletk, čeprav bi rada “lažjo” zaščito od kondomov, pa se bojim, da bi mi spet vse usahnilo.