Spoštovani!

S fantom sva skupaj dve leti in sva se v spolnosti že od začetka super ujela. Poizkušala in preizkušala sva različne stvari in udejanjala različne fantazije. Uživala sem kot še nikoli. Potem pa, kot bi obrnil stikalo, se je vse končalo. Ne da se mi več ljubiti se, v bistvu se mi prav upira. Da ne bo pomote: fanta ljubim, me telesno privlači, med nama ni nič narobe. Problem je v meni, ker mi tudi do samozadovoljevanja ni več, prej pa … Poizkušala sem pustiti času čas, se prisiliti z erotično literaturo, erotičnimi filmi, fant me razume in se prilagaja mojom težavam, a se stvar vleče že preveč časa. Mislim, da bo kmalu leto naokrog. V tem času sva se ljubila parkrat, vendar nisem uživala. Stara sem 30 let in sem v spolnosti aktivna zadnjih 11 let brez travm ali zlorab.Fanta imam resnično zelo rada. Če si v tem trenutku predstavljam moje idealno življenje, v njem spolnosti sploh ni. Glede na to, da prej nisem tako razmišljala, ima moj fant bojazen, da sem prej igrala. Ne morem ga prepričati, da je to normalno, ker razen peščice izbrancev (duhovniki in duhovnice raznih veroizpovedi), vsi živijo dejavno spolno življenje. Kaj menite vi? Je mogoče, da se človek tako spremeni? Je mogoče, da si nekdo želi živeti v partnerstvu z ljubljeni človekom brez spolnosti?

Hvala za odgovor in lep pozdrav, Tia

Spoštovana Tia,
Nenadoma se odreči nečemu,kar je človeka več let veselilo in pomenilo enega izmed temeljev uspešnega partnerskega razmerja je zelo nenavadno. Libido se zmanjša pri ljudeh v depresiji, pri utrujenih, nadalje pri čezmerno ambicioznih in ozko storilnostno naravnanih, pa tudi kot prvi subtilni znak ohlajevanja odnosov.Pretehtajte, če kaj od naštetega drži pri vas in se lotite popravkov,saj gre končno tudi pri vas za pravico do užitka. Če pa tega nikakor ne boste zmogli, (tudi po obisku pri strokovnjaku psihologu ali psihiatru), boste morali partnerju dovoliti osebno svobodo, ker je nasilje ne le vztrajanje pri spolnosti zoper voljo( kar je tudi kaznivo po naši zakonodaji) ampak ni nič manj nasilno odrekanje spolosti.Tudi v situacijah, o je eden izmed partnerjev popoln telesni invalid, so med odraslimi , zrelimi ljudmi možni racionalni dogovori, ki v bistvu niso sramotni ampak le praktični.

Vprašanje se mi poraja;
kako je svojo seksualnost živela tvoja mama? Kaj se je njej zgodilo okrog 29-30 leta starosti?
Namreč…morda kje v podzavesti tiči odgovor..zakaj “nenadoma izgine” nekaj tako prijetnega, kot je želja po sexu?

Draga Tia,
cetudi ste se vi sposobni odreci spolnosti, morate razumeti partnerjevo perspektivo. Ko je ze kazalo, da bo spolnost z vami cudovita, nenadoma ne cutite vec zelje po njej? Gotovo je to zanj sok in ga to zelo muci. Partnerstvo brez spolnosti je “normalno” le, ce nanj pristaneta oba partnerja, ki oba nimata spolnih potreb. Vas fant pa je se mlad moski, ki gotovo ima spolne potrebe. In mislim, da si v resnici tudi vi zelite, da bi bilo kot nekoc. Ce ste v spolnosti uzivali, ni razloga, da ne bi zopet. Svetujem vam, da obiscete ustreznega terapevta (seksologa?), ki bo ugotovil, kaj je vzrok vasi “ohladitvi”.

New Report

Close