splaV ALI NE
Pozdravljeni,stara sem 23let in sem obupana pravkar sem izvedela da sem noseča.Imam 2leti staro hči in partnerja s katerim sem skupaj 5let in se zelo razumeva.Problem je v tem,živiva v hiši mojih staršev skupaj z njima.Vendar se ne razumemo najbolje skratka saj se nikoli nisem razumela z njima non stop sem poslušala le kak sem butasta,debela,lena in še marsikaj,saj tud ostali sorodniki vejo kakšna sta in ko sem privič zanosila sta bila vsa sladka,da bomo lahk pri njiju boljše ko pa v bloku kjer sva skoraj najela stanovanje,še zdaj sva jezna da sva se pustila tko okrog prinesti saj je živeti z njima kot v norišnici,saj sta tudi včasih zelo v redu sam mami že pogodu ni nikoli bil moj partner in naju sta z mojim očetom skušala spraviti na razen.Že med nosečnostjo sta me zmerjala še posebej mama in namesto,da bi bila v tistem obdobju srečna je bilo ravno obratno tako je tudi sedaj.Moj partner je po poklicu prevoznik tako da ga čez teden ni doma.Denarja pa žal razen za najem stanovanja nimava saj se nebi rada zadolžila za nekaj let saj sem jaz pred tremi mesci izgubila službo.Če bi hotela obdržat otroka bi morali odditi saj smo tu preveč trpeli čeprav smo si iskali stanovanje ga nismo našli ali pa je bila najemnina izredno visoka.Kaj naj naredim,jutri grem k ginekologinji,se naj odločim za splav ali obdržati otroka.
Draga Saja!
Znašli ste se v težkem položaju in dilemi, ali obdržati nenačrtovano bitje, ki vam raste pod srcem. Razumem vašo stisko, hkrati pa bi vam rada vaš problem osvetlila tudi z druge plati.
Ker gre za življenje, bi vam svetovala, da najprej pomislite in preučite vse možnosti pomoči, ki so vam na voljo.
Po pomoč se lahko obrnete na nevladne organizacije, kot je denimo Karitas. Razložite svojo stisko, lahko vam pomagajo materialno ali finančno. Tudi oblačila za otroka lahko dobite na Karitas ali pa se obrnite na Materinski dom Karitas na Škofljici (v mojem podpisu je tudi telefonska številka), kjer sem tudi sama zaposlena. Imamo zelo lepa oblačilca pa tudi nekatere druge potrebščine za dojenčke – z veseljem vam jih bomo nekaj odstopili.
Tudi center za socialno delo vam lahko pomaga v skladu s svojimi pristojnostmi. Obrnite se na njih za svetovanje glede stiske in glede finančnih pomoči, ki jih zagotavlja država – redna in izredna denarna socialna pomoč. Če se boste odločili otroka obdržati, vam pripada tudi starševski dodatek oziroma starševsko nadomestilo, v kolikor ste bili v zadnjih treh letih zaposleni (zavarovani za starševsko varstvo) najmanj 12 mesecev. Ob rojstvu boste prejeli tudi pomoč za novorojenčka v denarni ali materialni obliki (paket), upravičeni boste do otroškega dodatka za prvega in drugega otroka.
Glede stanovanja vam svetujem, da čimprej vložite prošnjo pri pristojnih organih (stanovanjskih skladih, občinah) za dodelitev neprofitnega stanovanja ali pa prošnjo za subvencijo najemnine stanovanja.
Možnosti pomoči je veliko, odločitev pa je vaša. Če imate še kakršnokoli vprašanje, mi prosim pišite, jutri dopoldne vam odgovorim.
Upam, da se bo vse srečno izšlo!
Nikar splava – splav je greh! Nihče nima pravice odvzeti življenja majhnemu, nemočnemu bitjecu… Do smrti te bo pekla vest! Pogovori se s svojim možem, molita za Božjo pomoč in gotovo se bodo stvari nekako uredile. Žalostno je, da ženske danes takoj pomislijo na splav. Včasih na kaj takega niso mislile, pa so imele po 6 ali celo 10 otrok.
Z Božjo pomočjo vama bo uspelo, nikar ne razmišljaj o umoru nedolžnega bitja.
BOG TI DAJE OTROKA
Drobno, nevidno srce je vzplamtelo,
tiho in nežno je vztrepetalo.
Želje in upe na svet je prignalo,
kot dih tiho prošnjo je tebi zadalo.
Najlepše poslanstvo sedaj ti ponuja,
najburnejša čustva in upe ti vzbuja,
največje vrednote v tebi odkriva,
ko v tvojem osrčju prav sladko prebiva.
V varnem zavetju svoj sen pričakuje,
v zibelki mehki zdaj pesem si snuje.
Ura življenja začela je bíti.
To kepo ljubezni začenjaš ljubiti.
Ta črviček bo sonce ti, sreča, zaklad.
Vse solze ti osušil ta mali bo škrat.
S predrobno ročico ti bo mršil lase,
in z zvonkim bo smehom ti božal srce.
Nihče te bolj ljubil ne bo kot otrok,
nihče bolj hvaležno objemal ti rok.
Kaj ljubezen je, sreča, boš videla sama,
ko dete že kmalu ti reklo bo: “Mama!”
Zadonite gore, zašumite gozdovi!
Šumljajte srebrni, blesteči valovi!
Oj, sonce, spij roso trav valovečih,
Poljubi cvetove marjetic dehtečih!
Zapoj zdaj narava! Naj ti poje tako,
kakor poje ti duša in čuti telo!
Narava je lepa in lep je njen zvok,
a lepši od nje bo rojenega jok.
Zakaj je v tej vaši stiski ravno nov otrok odveč? Kako to, da ste pomislili, da se bo zadeva s starši rešila, če se znebite tega otročka? Kako da ne bi bilo možno, da ravno to malo detece nadaljuje svoje življenje. Mati mora vse narediti, da otroka zaščiti in ne da mu konča življenje. Rekli so mi, da nobena mati noče ubiti svojega otroka! Pa ravno o tem razmišljaš! kako to? Če se na živeti s starši se pač odseli, pa ne verjamem, da je res tako hudo. Občutek sem dobila, da pretiravaš. Ni treba slišati vsega kar nekdo govori. Moja najstniška hči to dobro prakticira in tudi odrasli se lahko tega ponovno naučimo. Največ trpljenja si naredimo, ker mislimo, da moramo na vsako besedo odreagirat. zamaši si ušesa, presliši. Hkrati pa skušaj sebe in svoje življenje urediti, da bo najbolje za tvojo družino. Mož je avtoprevoznik, torej niste ravno reveži! Na voljo je tudi ogromno pomoči, če je človek dovolj skromen. Za otroka ti ne bo treba ničesar kupovati, torej on ni strošek in ne bo, če ga boš sama varovala doma. ZAKAJ je ravno nerojeni OTROČEK v napoto???!!! Tako lahka je pot do splava, da je to grozljivo. Ne verjamem, da si res v tako veliki stiski. V naši družbi je veliko solidarnosti in to velja izkoristiti. TVOJE ŽIVLJENJE NE BO NIČ BOLJ UREJENO; ČE UBIJEŠ LASTNEGA OTROKA. OBRATNO!!! ŠELE POSTALO BO TEŽKO!
MATERE OTROKE LJUBIMO IN NE UBIJAMO – kakšen razlog si že navedla!? HAlooo
Joj, kako nimate posluha za prošnjo na pomoč. Splav resda ni najbolj plemenito dejanje, ampak vas že vidim, drage dame, kako pa rade papate zrezke in salamce, za katere se dogajajo uboji vsak dan… Aha, to pa podpirate. Hinavsko…
Splav je možnost in izbira posameznice, zato je odločitev v rokah vsake ženske posebej. Naj velja svoboda izbire- tukaj pa lahko kritizira samo nekdo, ki ni nikoli naredil splava in ne je živali.
Oh kako s strinjam amilami s teboj…
Saja prav rabi te sluzaste pesmice in težke besede. ki obsojajo.
Njena stiska je tako samo večja, ker ste ji dale vedeti kako je ” grozna “, da sploh pomisli na splav.Sanja obrni se na ginekologa, ki ima izkušnje s tem in ti bo realno svetoval.
Splav v zgodnji nosečnosti ni noben umor, ampak jajčece oplojeno s semenčecem, ki se ga operativno odstrani.Ne zagovarjam ga, ampak otrok rojen v času ,ko boš Saja malo uredila svoj domek, bo bolj zadovoljen, kot pa tukaj kjer si nesrečna tudi sama.
ODLOČITEV PA JE TVOJA . Mogoče je priložnost, da bo partner dal kaj več od sebe !
Draga Saja,
načeloma nisem proti splavu, dobro je, da imamo ženske to izbiro.
Odločila se boš seveda sama in vedi,da karkoli boš storila, bo prav.
Mlada si še,vse še lahko storiš.
Malo me čudi le razlog,zaradi katerega omahuješ ali imeti otroka.Če so problem samo tvoji starši,potem moraš razmisliti,kako naprej.Če je situacija res tako slaba,najdita s partnerjem čimprej možnost,da se odselita.Le tako boš lahko ustvarjala svojo družino na zdravih temeljih.Če je težko,naj ti povem,da se včasih zadeve porihtajo s strpnostjo.Vzpostavi s starši bolj posloven odnos brez čustvenih razprav.In nikoli,res nikoli ne pomagaj svojim staršem kritizirati svojega moža,pa če si še tako jezna nanj.Za to so prijateljice,forum ali karkoli drugega.
Opazuj sebe, kakšni so tvoji najglobji občutki, ko pomisliš na otroka, ki ga nosiš pod srcem. A si ga vesela? Te se vidiš v vlogi matere? čutiš ljubezen? Če si odgovoriš na ta vprašanja z da, izkoristi svoje moči in zagotovi svoji družinici varno in toplo ognjišče. Zberi moči, prosi koga za pomoč. najami si majhno stanovanje, pa čeprav ena sobica. Tudi tako vam je lahko lepo in prijteno, imejte se radi. Ne zapravljaj ljubezen, ki ti ga ponuja življenje. Pusti starše in ne dovoli, da te žalijo. Postavi se na svoje in si ustvari svoj raj.
Splav je lahko zelo nevaren ne le za telesno predvsem za tvoje duševno zdravjem čeprav se v poplavi materije tega ne boš zavedala.
Naj ti bo dana modrost razuma in srca , stori to.
piši še kaj, res me zanima kaj več
Ali, ne razumem kaj te moti, zato bi te prosila, če lahko malo širše opišeš svoj problem. Rade volje ti bom razložila, kaj s tem mislim.
Glede šole: ja, sem hodila v šolo, včasih sem šla pa tudi s kolesom ali avtom.
Glede biologije pa: od 1. do 8. razreda 5, na gimnaziji pa vsa tri leta 4.
Se bereva, pa ne zameri malce hudomušnemu odgovoru!
PO DOLGEM ČASU SE OGLAŠAM,TAKO JE BILO.SPLAV SEM NAREDILA,NIKOLI V MOJEM ŽIVLJENJU MI NI BILO TEŽJE KO TAKRAT IN MORDA SEDAJ PO POSEGU,A VENDAR TO SPREJEMAM VSO SVOJO BOLEČINO IN BES,DA JE PRIŠLO DO TEGA DOGODKA-SPLAVA.ŠE KAKO SE ZAVEDAM TEGA,ŠE KAKO DA JE OTROK NAJLEPŠE V ŽIVLJENJU AMPAK V MOJE PRIMERU RESNIČNO NEBI BIL SREČEN,SAJ ŽIVIM SEDAJ DOKAJ SLABO PREDVSEM PSIHIČNI STRES,KI GA DOŽIVLJAM SKORAJ VSAK DAN OD STARŠEV.ISKRENO POVEDANO,DA BI SI TUDI JAZ ŽELELA,DA BI MOJA MAMA NAREDILA SPLAV NE PA DA ME JE RODILA IN POTEM CELO ŽIVLJENJE POSLUŠAM KAKŠNA ZGUBA SEM,DA NIČ ČESA SE LOTIM NE NAREDIM PRAV,DA ŽELI DA SE NEBI RODILA,SI PREDSTAVLAJTE DA SE ME V MOJIH 23LETIH PRAVZAPRAV SPLOH NI NAVADILA IN SE MI ZDI,DA TUDI MOJE STAREJŠE SESTRE,KI ŽIVI ŽE NA SVOJEM.SI LAHKO SAMO PREDSTAVLJATE KAKO TI JE PRI SRCU,KO LASTNA MATI GOVORI,DA ČE BI ŠE ENKRAT IZBIRALA NEBI IMELA OTROK,ČEPRAV JE IMELA DOKAJ LEPO OTROŠTVO IN TUDI VELIKO DRUŽINO IN SESTRE TER BRATE,KI SO SEDAJ VSI NA SVOJEM IN USPEŠNI ALI V SLUŽBI ALI DOMA.ZDI SE MI DA JE SAMO ONA TISTA,KI JE ZAŠLA.,VEM KAK JE. IMAM OTROKA, BI JIH ŠE IMELA .MORDA BODO RES KDAJ KAKŠNE TEŽAVE PRI ZANOSITVI SPREJEM TO IN HKRATI VEM DA SEM NAREDILA NAPAKO,A VENDAR ŠE NIKOLI V CELEM ŽIVLJENJU NISEM BILA TAKO PREPRIČANA O SVOJEM PRAV GLEDE PREKINITVE NOSEČNOSTI.MENI SAMI JE BILA NAJVEČJA KAZEN IN S TEM BOM MORALA ŽIVETI.
GLEDE POSEGA-SPLOH NI BILO TAKO GROZNO,BILO PROFESIONALNO TAKO Z VIDIKA MEDICINE DVOMIM,DA BI BILO KAJ NAROBE Z MENOJ.TO JE BOLJ PSIHIČNO TRPLJENJE,SICER PA SEM DOKAJ ŽE V REDU.A VENDAR ME JE PRESENETILO KOLIKO ŽENSK SE ODLOČUJEJO ZA UMETNO PREKINITEV.SAMO REČEM LAHKO PREVEČ,PREVEČ IN ENE TUDI POGOSTO.SKRATKA DOKLER NE BODO V DRŽAVI BOLJŠI POGOJI BIVANJA KOT JE LAŽJI DOSTOP DO STANOVANJ,KREDITOV,VRTCEV,PODALJŠANJA PORODNIŠKE,SLUŽB SPOH DO MLADIH DRUŽIN SE BO TO ŽAL NADALJEVALO KAR SE PA TIČE Z MOJE STVARI PA SI ŽELIM DA NIKOLI VEČ,NIKOLI.SPREJEM TO DA SEM NAREDILA OZ.SVA NAREDILA VELIKO NAPAKO,KI JE NE ŽELIM VEČ NAREDITI.KAR SE PA TIČE BOGA PA JE ŽE TO DRUGA TEMA.VELIKO SEM VEROVALA VANJ,SEDAJ RAJŠI VERUJEM SAMA VASE,SAJ NA KONCU POTI,KOT JE NPR.HOJA DO OPREACIJSKE DVORANE,HOJA V SLUŽBO,TIK PREDEN ZAPREŠ OČI VA VSE NA KONCU SI ODVISEN SAM,NOBEN TI NE BO POMAGAL OZ.NOBEN TI NE MORE POMAGATI RAZEN SAM,TVOJA NOTRANJA MOČ,MORDA V NAJHUJŠIH TRENUTKIH POMISLIŠ NA ANGELE DA SE POMIRIŠ.A VENDAR ANGELI SMO MI VSI SAMI.LEP POZDRAV,SAJA
Saja, če si naredila splav, se zdaj nehaj obtoževati. Kar je, je.
Zberi energijo, posveti se svoji hčeri in usmeri vso energijo v to, da se odlepiš od mame in zaživiš po svoje.
Vedi, da če nimaš finančnih sredstev, da bi se odselila,to ni edina možnost.Lahko živite tudi v isti hiši, uredi si vsaj svojo kuhinjo, da si ne boste ves čas na nosu, pa bo že bolje. In razmejite odnose, ne mešajte se več drug v drugega. Že res, da je še vedno tvoja mama, vendar imaš ti zdaj svojo družino in temu primerno se morate obnašati.Če boš venomer poslušala mamime očitke in se zaradi tega sekirala, boš s tem krhala tudi odnos s svojim partnerjem. In ne pozabi, da hči vse sliši in vse vidi in čuti. Če mama svoje govori, se pač distanciraj, je ne poslušaj in se umakni.Če se ne boš z njo kregala, se tudi ona ne bo mogla kregati s tabo.
Vem, kako je in ni pretežko.Samo odločiti se moraš.Stori to zdaj, da ne boš ponavljala maminih napak, potem bo tvoja hči čez 20 let pisala identično zgodbo.
Vedi, da je vedenjske vzorce družin možno prekiniti, samo vedeti moraš, da to želiš.Jaz sem to storila in se zdaj z mamo dobro razumem, celo ona se je zaradi tega spremenila in je zdaj čisto v redu.
Če misliš , da ne bo šlo na tak način, se raje zadolži in odseli.
Saja23, prepričana sem, da ti je zelo hudo in da si v teh trenutkih potrebna vsaj malo tolažbe, saj se drugače ne bi oglasila in povedala, kaj si storila. Kot si se odločila, tako mora biti prav. Ne bom sodila o tvoji odločitvi, ki najbrž ni bila enostavna. Rada pa bi ti dala dobronameren nasvet, čeprav zanj niti nisi prosila. Svetujem ti, da se z možem pomenita o zanesljivi kontracepciji, če ne želita še otrok, saj je splav skrajna oblika “rešitve” . Svetujem ti tudi, da se pogovorita o vajinem življenju pri tvojih starših. Jaz osebno menim, da tale vajina izbira ni najboljša. Premislita o najemu kakšnega manjšega stanovanja. Pa oglasi se še kaj.
Draga Saja!
Želim ti, da bi dobro prebrodila težke čase in se kmalu postavila na noge! Malo počivaj in si oddahni, potem pa le poglej naprej.
Reševati moraš svoje življensko vprašanje – glede na odnos tvojih staršev do tebe je jasno, da skupaj z njimi ne moreš živeti. Zastrupljajo ti vsak dan posebej in ti jemljejo veselje do življenja. Zato se z možem pogovorita in si postavita cilj – stanovati drugje. Če se bosta zares odločila, se bodo pokazale tudi možnosti.
Veliko poguma!
Splav v zgodnji nosečnosti ni noben umor, ampak jajčece oplojeno s semenčecem, ki se ga operativno odstrani. – je napisala jagodka. Vsak, ki je hodil v šolo in ni prespal te ure biologije mora vedeti, da z oploditvijo nastane novo bitje. Čer gre za človeške spolne celice je to pač človek! In če se ga odstrani v zgodnjem razvoju ali 100 kilogramskega je to pač umor.
V tvojem odgovoru ni nič hudomušnega.
Grozno je to, da je pot do splava v naši družbi takoooo lahka. In vsaka stiska je tako nepremagljiva. Ja, dejte no! Vse težave se rešijo s pobojem teh otročičev. Ne mi rečt, da bo Saja rešila svoj odnos z materjo če se znebi otroka! Ne vidite, da ženske uberejo napačno logiko. Namesto, da bi reševala odnos z materjo si bo težave še povečala (z nepotrebnim) s splavom.
Kar si kdo skuha mora tudi pojesti. In če vidimo, da dela nekaj neužitnega je fer, da mu povemo naj tega ne dela, mar ne.
Pa srečno!