ŠOLANJEV VIPAVI
Spoštovani,
Šola s prilagojenim programom Janka Premrla Vojka v Vipavi je del Centra z istim imenom, ki je hkrati tudi zavod, kjer otroci bivajo. Program in bivanje sta namenjena tudi otrokom s težjimi oblikami gibalne oviranosti.
Starši se za vključitev otroka v določeno obliko izobraževanja in usposabljanja odločajo na osnovi mnenja komisije za usmerjanje ter na osnovi svojih informacij, želja ter možnosti. Tako se nekateri odločajo za dnevno obliko vključevanja v šole v domačem okolju, drugi pa za izobraževanje ali usposabljanje v zavodu.
Izkušnje staršev so različne in upam, da se bo kdo oglasil na Vaše vprašanje in povedal svojo izkušnjo. Kar je za nekoga dobro, za drugega ni in obratno.
Glede vključitve Vašega otroka Vam svetujem, da si pridobite neposredne informacije v samem Centru v Vipavi, verjamem, da Vam bodo radi pokazali center in predstavili program. Tako bo Vaša odločitev lažja.
Lep pozdrav.
Marija Božič
Spoštovani!
Nisem starš (še ne), tudi se nisem šolala v Vipavi, pa vendar, če smem, bom malo razmišljala na to temo.
Vem, da starši velikokrat mislijo, da za njihovega otroka pač oni sami in nihče drug najbolje vedo, kaj je zanj dobro in kaj ne. Težko je včasih priznati da kljub najboljšim namenom, ki jih imaš, sam ne znaš/zmoreš storiti, kar bi bilo zares potrebno.
Starši v veliki večini niso strokovnjaki na tem področju, v centru v Vipavi pa je zaposlen usposobljen kader, ki bo znal motivirati, spodbujati in učiti na tak način, da se bodo kljub oviranosti, ki jih imajo, mogli ti otroci razvijati v največji možni meri.
Najbolj pomembno pa se mi zdi to, da se tak otrok izobražuje v sredini kjer ne izstopa s svojo “drugačnostjo”, saj tudi to prispeva k razvijanju pozitivne samopodobe, ki je pri osebah s PP še toliko bolj pomembna!!!
Imam prijateljico, ki se je šolala v Vipavi in še nekaj drugih prijateljev, ki so se šolali v Kamniku in vsi so izrazili zadovoljstvo nad časom, ki so ga preživeli v zavodu. Res ni bil dom, so pa zato navezali veliko prijateljstev s sovrstniki in še danes si dopisujejo.
Lep dan želim vsem skupaj
Senka
Hvala Vam za vaše misli kakor tudi razmišljanje. Res je v Vipavi so strokovnjaki, ki delajo s srcem z našimi sončki, res pa je tudi, da mora otrok v ponedeljek dol pride pa šele v petek.Vem, da mu je dol lepo, so prijazni, res, na tečaju plavanja sem spoznala nekaj strokovnjakov ki delajo dol, popolnoma jim zaupam, ampak za 5 dni otroka oddati….
to je zelo težka odločitev, zato naprošam vse, ki imajo kakšne izkušnje bodisi da so starši, bratje ali pa znanci, naj napišejo kaj na to temo.
eni
Sem oseba z invalidnostjo ki ssem se šolala v Kamniku. Pred leti ni bilo toliko izbire kot jo je dan danes. Ponavadi so otroke usmerjali v istitucije izven okolja v katerem so bili doma. Stiska je tako za starša kot za otroka, zato vidim smisel v tem, da dobro pretehtate med odločitvami. Meni so bili začetki težki sedaj ko je vse zamano lahko sam rečem, da tako je moralo biti, da sem lahko danes takšna kot sem samostojna svojeglava kljub telesni oviranosti. To mi je dal Zavod in uporabniki v njem ali sostanovalci velike družine. Domače okolje bi me omejičlo na ožje družinske sorodnike in ožjo okolico in bi bila še danes odvisna od staršev, kar sedaj zagotovo nisem
Lep pozdrav vsem skupaj!
Lepo ste napisali Vipa!
Zavod vam je dal ravno tisto, česar vam doma – pa če si to priznamo ali ne – ne bi mogli dati…
Naj mi starši otrok s PP ne zamerijo, a je res tako; sama sem oseba s posledicami CP in govorim iz lastne izkušnje – vem, kako je, če te želijo starši v veliki skrbi zate skriti pod svojo perut, opraviti namesto tebe, “ker je uboga” itd.
Toda šele s to njihovo pretirano skrbjo so me napravili zares “invalidno”. Še sedaj po tolikih letih popravljam njihove “napake” (namerno sem dala pod narekovaje)
Naučili so vas postaviti se zase, naučili so vas, da o sebi lahko in MORATE odločati sami in dali so vam občutek lastne vrednosti, ki je neprecenljiv!!!
Gospe Eni pa bi rekla samo tole: res je težko ločiti se od otroka teden za tednom ves čas njegovega šolanja v Vipavi ali Kamniku, toda zavest, da bo mogel otrok v največji možni meri razviti svoje danosti, to je tisto kar bi moralo odtehtati. Saj si vendar vsi starši želijo, da bi njihov otrok postal samostojna oseba v pravem pomenu besede.
Če kdo misli nasprotno in želi otroka obdržati kar doma mu nehote dela strahotno krivico. Misliti je treba na otroka in ne nase, tukaj morajo čustva stopiti malo v “ozadje”.
LP
Senka
Sem mama otroka ki je že tretje leto v Vipavi .
Na začetku sva z možem tuhtala kaj naj narediva a ga dava bližje domu da bi bibil dnevno doma posledično tudi nekoliko slabša institucija saj v našem primiru(težka motnja ,otrok hodi ,ne govori razume določene stvari, rabi pa akcijo čes cel dan ,zelo naporno in velika navezanost na mamo ,),sva se odločila za Vipavo.in ni nama žal.
Na začetku sva ga dva meseca hodila met tednom iskati ,tako da je prespal doma in potem nazaj v petek pa spet domov . Mislim da smo imeli večje probleme mi kot on . Sedaj otrok uživa v ponedeljek ko gre od doma in čaka v petek da se vrne domov .Tudi njegove učitelice in sama opažam da gre z veseljem od doma in z veseljem v petek nazaj domov.Njemu se tam dogaja ogrmno stvari čes celi dan absolutno več kot bi mi lahko dali doma.
I ma družbo ,aktivnosti ,pa red kar je pri takih otrocih zelo važno .
Kako se boste odločili tako bo prav ,mi ishajamo iz tega naj se nam nekaj zgodi kdo ga bo imel doma ? stari starši …. ne ,ker je zelo hiper in za njihova leta preveč. kdo potem …ga ni in bi se otrok pri dvajsetih letih naenkrat znašal v zavodu ,ne vem pomoje bi bil to za njega šok .Jaz pravim med tednom smo “normalna družina ” za vikende pa “posebna ”
Kar se tiče samega zavoda je to špica ,saj imajo za te otroke res vse ena a. Tudi vsi zaposleni so tam s srcem ter z z .znanjem .
Srečno in kar pogumno .
GA ARI, GA SENKA
MORAM SE VAM NAJLEPŠE ZAHVALITI, DA STE SI VZELI ČAS IN MI NAPISALI IZ VAŠIH IZKUŠENJ KOT STARŠ, KAJTI MENI JE NAJVEČJI PROBLEM TO, DA GA BOMO MORALI DATI V PONEDELJEK DOL, PRIŠEL PA BO ŠELE V PETEK, KAJTI MOJ SIN JE ZELO NAVEZAN NAME,SAMA PA NANJ.
VEM, DA JE TO NAJBOLJŠA REŠITEV ZANJ, MOJ SIN NAMREČ NE GOVORI, NE HODI, SKRATKA RABI 100% POMOČ.
SEDAJ KO JE ŠE MANJŠI GRE, IN GA V JESENI NE NAMERAVAMO ŠE DATI V VIPAVO, RES PA JE DA BOM MORALA SAMA KOT TUDI OSTALI ČLANI NAŠE DRUŽINE “ODLOŽITI” NAŠA ČUSTVA NA STRAN, IN RAZMIŠLJATI KAJ BO ZANJ NAJBOLJE. IN GLEDE NA IZKUŠNJE STARŠEV, SAMIH ZAPOSLENIH V VIPAVI-ZAVOD SI NAMERAVAMO ŠE PRED TO TEŽKO ODLOČITVIJO OGLEDATI, MENIM DA BO ZANJ TO NAJBOLJE.
TUDI GA. SENKA MI JE LEPO NAPISALA IZ LASTNIH ISKUŠENJ, IN TO MI V TEM TRENUTKU RES VELIKO POMENI, TAKO DA SEM RES TUDI NJEJ ZELO HVALEŽNA.
HVALA VSEM KI STE PISALI NA TO TEMO, BOM PA SEVEDA ZELO VESELA, ČE SE OGLASI ŠE KDO.
LEP DAN VSEM IN ŠE ENKRAT HVALA.
ENI
vsem, ki ste obiskali omenjeno temo v forumu sporočam, da smo si samo šolo ogledali-cela naša družina in moram reči, da smo bili zelo zadovoljni glede odnosa, kakor tudi samih otrok, ki so že bili notri.
osebje ni vedelo, da bomo prišli, pa so bili kljub temu zelo prijazni in nam v celoti pokazali vse prostore, od bazena do kuhinje…
imajo res individualno obravnavo za vsakega otroka pri logopedu, delovnem teratevtu.. skratka kot mi je ena od mam dejala res so šola 1A.
SEDAJ SE MORAMO SEVEDA ODLOČITI, AMPAK MALO BOMO ŠE POČAKALI.