Stojan verjamem, da prijateljico skrbi, saj sodniki niti slučajno niso dobri psihologi in resnično ne znajo prečitati manipulativnih lažnivcev, pa lahko milijon vlog z dokazi in še priče predlagaš, pa nič. Oni so motivirani za sklenitev poravnave karšnakoli že je. Pri tej blazni motivaciji in polnjenju kvote moških skrbništev se še na mnenja od sebe postavljenih izvedencev niti malo ne ozirajo, koristi otrok so jih pa polna usta samo pri pisanju njihovih sodb. Žal….

Osebno ravno s to sodnico nimam izkušenj in upam,da so ti tiste z izkušnjami poslale dodatne nasvete tudi po ZS. Osebno bi morda vseeno svetovala še dodaten poset pri predlagani odvetnici, če Jaz1 lahko potrdi, da je res dobra in vestna (tudi taki so redki!) in navajena delati z laisses faire sodniki in lažnjivimi kljukci na nasprotni strani.

Prijateljici želim vso srečo, pri meni je podoben primer trajal več kot 3 leta, za otroke se ni končal dobro, zame pa sijajno.

Saj tega ne razumem – kako lahko ob milijon dokazih in pričah, še vedno na koncu “zmaga” lažnjivec!? Kako bo tak človek sploh vzgajal otroka – z lažjo?
Hvaležen sem vsem (še posebno anonimna30), ki ste povedali svoje mnenje in svetovali – vsaka informacija je dobrodošla – upam, da jih bo še kaj.

Stojan vprašanje “zmage” je zlo realtivno. Tko kot sem napisala, moji otroci so bolj kot ne mal popušili, še posebej tisti, ki je bil dodeljen očetu, jaz pa sem “zmagala”. Prej sem financirala celo familijo, sedaj samo še pol. Prej sem garala kot črna živina doma, sedaj imam stanovanje non stop kot iz škatlice posrpavljam pa morda 1x na mesec,. cunje perem in likam samo še za 2 osebi, posesam 1x tedensko, kuham full malo, imam pa toooolk prostega časa zase za šport, kulturo in prijatleje kot nikoli do sedaj (niti ko sem hodila na fax ga ni bilo toliko!). Ex, ki pa je mislil kako me bo prizadel skozi otroke in kako bo še naprej živel na moj račun pa sedaj ..dela ;)) Mora skrbet za enega otroka, kuha, pospravlja, čisti, hodi v trgovino, plačuje račune, z drugim otrokom ima redne in pogoste stike…noh za povrhu pa otroka njegove ljubice in njenega razvajenega otroka sploh ne prenašata in ima zato malo časa zanjo. Jaz imam sedaj super lajf, on pa se vrti v krogu kamor se je zaciklal sam po svoji volji (itak se je ločeval zaradi že omenjene ljubice, pa se predvsem ni hotel odpovedat materialnim koristim, ki se jih je navadil v zakonu z mano in si je domišljal, da so gospodinjska dela in skrb za otroke kr tko neki :))…

Vsekakor pa sta otroka, ki sta prenašala 3 leta ločevanja, laži, manipulacij, nasilja nad mano in vsega ostalega na njunih hrbtih velika poraženca tega sodnega psotopka. Najbolj žalostno je, da tega sodniki ne vidijo in si ne prizadevajo niti malo v korist otrok!

Dotična odvetnica ima izkušnje z manipulatorji in lažnjivci. Poizkusiti ni greh, za njo vem, da se korektno ukvarja z družinskim pravom, ki pa je večini odvetnikov odveč, važno jim je, da pokasirajo.

Imas prav, otroka sta porazenca, ker se ju je delilo, ampak po drugi strani pa imas ti vsaj delno svoj mir in konec je njegovih zajebavanj ko ne ves kje se te drzi glava, vsako slabo je tudi za nekaj dobro.
Oce bo to slej kot prej, ce ze ni, spoznal – egoisticno je mislil nase in svojo rit, zdaj pa ima kaj si je zakuhal, na racun lastnih otrok (brez besed ostajam).
No ja, sem pa tudi sama za to, da se otroci (seveda skupaj in ne loceno) dele pola-pola, da ima vsak od locenih starsev cas in moznost, da se aktivno ukvarja z njimi, posveca, jih vzgaja in tudi spoznava skozi vsa otrokova obdobja, prav tako ima vsak od locenih pravico do casa, ki ga prezivi zase, torej je edina logicna resitev deljeno skrbnistvo in to v celoti.
Seveda tam, kjer je to mozno in kjer se podjebava od enega od starsev, ponizuje ter placuje premalo. So pa se drugi primeri, a ti so verjetno malo bolj redki, kjer so otroci pri enem od starsev ogrozani, takim se pa dolocijo primerne prezivnine, katere so ocetje dolzni placevat, pred vsem drugim (pred krediti, stroski za avte in ne vem kaksne neumnosti se ocitno vsi dajejo za svoje stroske – to nima veze, na prvem mestu mora bit prezivljanje otrok!).

Tudi, če ti napišem, da tvojega “zaupanja” ne bom izrabil, gotovo ne bo pomagalo, da bi mi povedala kaj več. Razumem!
Česa se boji? Boji se, da ne bodo, oziroma v tem primeru sodnica, spregledali laži bivšega partnerja in mu bodo otroka dodelili pač samo zato, da “izpolnijo” kvoto otrok, ki so dodeljeni očetom. Žal je njen bivši partner (za razliko od prijateljice) zelo dober retorik in manipulator, ki mu v prvi vrsti ne gre toliko za otroka, kot pa za to, da se materi maščuje (in preko česa se je bolje maščevati materi, kot pa preko otroka – bedno in žalostno, vsaj kar se mene tiče).[/quote]

Stojan, nisem brala celega pisanja, ampak razmišljam: če npr. sodnica dodeli otroke očetu, kaj to pomeni? Da jih mati ne bo več videla? Verjetno ne, a ne.
Izhajam iz situacije, kjer sta oba starša enakovredna v ljubezni do otrok, nikoli povsem ne verjamem trditvam enih ali drugih, da hočejo otroka zato, da se maščujejo, to vedno vzamem v zakup…Osebno ne vidim nobenih težav, če dobi skrbništvo oče, če so nadaljna dogovarjanja taka, da so ugodna za mater.Tu je potem potrebno veliko potrpežljivosti in razsodnosti.
Kolikor sem razumela Anyway, je njen en otrok v skrbništvo pri očetu, drugi pri njej. Pa živi, še celo zelo dobro, kot berem.Verjamem, da ji je bila na začetku ločitve ta misel nepojemljiva, ampak tako je in je najbolje razmišljat, kako največ nuditi otroku, ko je s teboj (ne mislim materialno) in ne kaj bi, če bi…

Sem mati, ampak sem tudi zagovornica tega, da smo starši enakovredni. Moj otrok je bil ob ločitvi sicer dodeljen meni, ampak je pri očetu preživel skoraj več časa kot pri meni, ker je oče pač imel boljši finančni položaj (več je hodil na dopuste,potovanja,vedno vzel otroka s seboj…ima veliko hišo in psa, na katerega je otrok navezan…ima firmo, v kateri mu je otrok med počitnicami pomagal in si tako služil žepnino, zdaj dela preko študenta pri njemu…plačal mu je vozniški izpit in kupil prvi avto…).Pa se nisem počutila manjvredno kot mati, nisem imela travm, da mi je kdo vzel otroka- saj tako bi otrok tudi živel, če bi bili še družina.

Hočem reči, da podpiram, da se prične otroke dodeljevati tudi očetom v skrbništvo, da se preneha s famo, da je mati že po defoltu, ker je mati, edini primerni skrbnik. Priložnost je potrebno dati obema in tako bo mogoče padel mit o grdih, slabih in zlobnih očetih po ločitvi. Kaj pa če jih take naredijo matere njunih otrok, ali sodišče, sistem? Nikoli ,pravzaprav, niso imeli priložnost se dokazati kot starš.

Kar se tvoje prijateljice tiče- ne vmešavaj se preveč, to je problem, ki ga mora rešiti sama s ex-om.Ti tudi ne moreš biti nevtralen v konkretni situaciji, zato je pametno da se distanciraš-že to, da pišeš in sprašuješ namesto nje, da navajaš njene ugotovitve o exu, kažejo na to, da se umakni, če ji hočeš dobro.

Stojan, nisem brala celega pisanja, ampak razmišljam: če npr. sodnica dodeli otroke očetu, kaj to pomeni? Da jih mati ne bo več videla? Verjetno ne, a ne.

Hočem reči, da podpiram, da se prične otroke dodeljevati tudi očetom v skrbništvo, da se preneha s famo, da je mati že po defoltu, ker je mati, edini primerni skrbnik.

Kar se tvoje prijateljice tiče- ne vmešavaj se preveč, to je problem, ki ga mora rešiti sama s ex-om.Ti tudi ne moreš biti nevtralen v konkretni situaciji, zato je pametno da se distanciraš-že to, da pišeš in sprašuješ namesto nje, da navajaš njene ugotovitve o exu, kažejo na to, da se umakni, če ji hočeš dobro.[/quote]

Naj najprej povem, da to ni vmešavanje, ampak pomoč prijateljici – in kaj je narobe s tem, da pomagam zbirati “koristne” informacije!? S tem ne delam škode nikomur…
Kdo pa pravi, da je mati vedno edini primerni skrbnik!? Tudi nekateri očetje so.
Vem, da ne poznaš celotne situacije. Jaz jo poznam. V tem primeru oče ni edini primerni skrbnik – tudi, če tukaj ne bi šlo za mojo prijateljico in bi bila to situacija koga drugega (in bi jo poznal skoraj do potankosti), bi še vedno trdil enako.

Stojan, lepo je, da stojiš prijateljici ob strani in ji pomagaš s koristnimi informacijami. Jaz bi bila zelo vesela, če bi imela nekoga, ki bi mi pomagal in mi stal ob strani. Tako sem bila pa sama za vse in razumem njeno situacijo, ker poznam razmišljanje užaljenega bivšega partnerja.

Ti kar vprašaj, če te še kaj zanima. LP

Moj otrok je bil ob ločitvi sicer dodeljen meni, ampak je pri očetu preživel skoraj več časa kot pri meni, ker je oče pač imel boljši finančni položaj.
Pa se nisem počutila manjvredno kot mati, nisem imela travm, da mi je kdo vzel otroka- saj tako bi otrok tudi živel, če bi bili še družina.

Praktično je imel otroka oče. Si plačevala očetu otroka preživnino ali si se pri tej tudi potuhnila?V tem primeru bi bilo potrebno otroka uradno predodelit.

[/quote]

Jaz pa pravim tako-še kako je pomembno,za mater ali očeta,ki se bori za dobro bit svojega otroka,da ima v takih primerih,nekoga ob sebi,da ji daje moralo,podporo,da kaj povpraša o tej zadevi,ki se v ozadju dogaja.Ne predstavljam si,Stojanove prijateljice,da bi sedela za računalnikom in spraševala o občutljivih zadevah,medtem,ko ima že vsega tako ali tako preveč nad glavo.V tem momentu,je zanjo najpomembneje da se umiri in uporabi vso moč,za to kar jo čaka..predvsem pa jo sedaj potrebuje otrok..:)))…
Tko da,jaz pravim,ko bi le vsaka mati ali oče imel tako podporo,oporo,kot jo ima ta mati pri Stojanu,bi bilo odlično.Res je,da marsikatera dobi podporo tukaj-a ta podpora je virtualna-ki tudi nekaj pomeni,da ne bo narobe razumljeno,a vendar,vas ni ob materi ali očetu,ko toči solze dan in noč,ni ramena na katero bi se lahko oprl..ni nikogar,z katerim bi o tem govoril in ni osebe,katera bi te skušala vsaj malo v dobro voljo spraviti in s tem vsaj za malo od težav potegniti stran…Tako to je moje mnenje glede tega
Tebi Stojan,pa se ni potrebno mi nič zahvaljevati,to je bila malenkost,če le lahko pomagam in povem,kako je z zadevami..in dam nasvet.Kadarkoli,si dobrodošel na mojem meilu in upam,da sporočiš dobre novice…Srečno

Očetu je bilo vse kul, mami je bilo vse kul, otroku je bilo kul – ampak ne, vedno se najde nekdo, ki se praska tam, kjer ga tudi pod razno ne more srbeti. To je to, o čemer sem pisala – vmešavanje drugih. Če bi bil ta konkretni oče manj samozavesten in podvržen vplivu “dobronamernih” kolegov, mam, sester, partneric (recimo tebe), bi začel rovariti in kar na lepem ne bi bilo več kul niti njemu, niti mami, niti otroku.
Sem prepričana, da fak in njen bivši tudi glede preživnine nista komplicirala, ker je bilo obema jasno, za kaj se porabi tisti denar.
Jaz osebno si tudi skupnega skrbništva ne predstavljam kot strogo fifty fifty (saj tako navsezadnje tega niti v zakonu ni), ampak čim več sodelovanja obeh staršev, pri čemer se mi zdi samoumevno, da morda večji delež ukvarjanja in časa odpade na tistega, ki ima ugodnejši delovni čas ali karkoli že. Bi mi bil čisti absurd, da je otrok do petih v vrtcu ali varstvu, če ga pa lahko eden od staršev vsak dan pride iskat po kosilu (ampak po tvojem ga očitno ne bi smel, ker to potem ne bi bilo več skupno skrbništvo). Kdor pa lovi minutke in ure, pa vsaj po mojem mnenju ni zrel za skupno skrbništvo.

Se meni zdi tale zgodba tudi za lase privlecena … “vse je bilo tako kul, vse je bilo tako idealno, ze skoraj kicasto” – ker mi pisateljica teh zadev ne deluje ravno lahkotno sproscena, prej nasprotno, zafrustrirano in nezadovoljno ;).. Sploh ta vzvisenost: pri nas je pa vse okay – vi ki niste sposobni tega uredit ste pa neki nesposobni primitivni loji, hkrati pa pisari na enostarsevskem forumu ceravno je otrok ze sam odrasla oseba in ni mati vec enostarsevska, je prav duhovita. Komu za boga se mora reva sedaj dokazovat, zdaj, ko je otrok ze pri kruhu in star da bi lahko bila babica… ;)))

Razlika med ljudmi ki zive sprosceno in nimajo preglavic ter tistimi ki se samo delajo da so brez problemov je vidna ravno v tej neobvezni komunikaciji.

Locevalka, tale binciminci ima po mojem prav, ker sem sama pomislila podobno – se ni fak drla pri eni drugi temi ravno o tem kako so bedne tiste ki tozijo za prezivnine, da pa ona ze ni tozila za njo, hahaha, zdaj pa tu ze pise da je imel oce otroka vec kot ona – pokvarjenost enih ne pozna meja – v taksnih primerih se razmisljat o prezivnini ????

Monica je nekje napisala: hvalit se s polno ritjo….
Sem tudi sama bila nekoc podobno zadrta, zdaj ko pa vas berem, ko res vidis da vcasih enostavno pametnih in fer zakljuckov ni, pa sem malo zaprla kljun…

Izhajam iz situacije, kjer sta oba starša enakovredna v ljubezni do otrok, nikoli povsem ne verjamem trditvam enih ali drugih, da hočejo otroka zato, da se maščujejo, to vedno vzamem v zakup…Osebno ne vidim nobenih težav, če dobi skrbništvo oče, če so nadaljna dogovarjanja taka, da so ugodna za mater.Tu je potem potrebno veliko potrpežljivosti in razsodnosti.

Spoštujem tiste starše, ki so toliko zreli, ds se lahko sporazumno dogovorijo, kaj je v dobro njihovemu otroku – to je (enakovredna) ljubezen do otrok. S tem otroku prihranijo veliko hudega…
“Zaničujem” pa osebe, ki gredo preko trupel in delajo škodo otroku, samo zato, da sebi in drugim dokažejo kakšni “mačoti” so, navajajo same laži in so na koncu, glede na to, kakšni dobri retoriki in manipulatorji so, tudi uspešni. In kdo na koncu koncev tukaj potegne “ta kratko” – OTROK!
Nihče ne trdi, da starša nista enakovredna v ljubezni do otrok – otrok potrebuje ljubezen obeh, to je jasno kot beli dan. V nekaterih primerih pa sovraštvo in maščevanje zasenčita ljubezen do otrok in je nedolžen otrok orodje v rokah odraslih ljudi – včasih matere, včasih očeta, včasih obeh hkrati. In v teh primerih bi moral otrok biti dodeljen staršu, ki ga ne “obravnava” kot orodje, ampak kot človeka.

Točno tako Stojan, zato tudi jaz nisem pristajala v skrbništo očeta nad starejšim otrokom, ker enostavno vem, da ima on otroke za svojo lastnino, za orodje za filanje svojega ega in ega njegove mame, sestre in sorodstva. Otroci, njihove osebnosti in potrebe in hotenja so mu zadnja briga! Samo žal se zaradi njegovih laži, manipulacij in nesposobnosti našega sodstva ni izšlo…. in ta otrok je definitivno poraženec … to čuti in ga to spremlja….vendar zaradi njegovih lastnih besed na sodišču in “odločitev” tukaj zaradi nekih kvazi pravic otrok ne morem storiti ničesar, razen tega, da sem mu dala vedet, da ma vrata zmeraj odprta, vendar ga je najbrž preveč še sram lastnih dejanj, da bi vstopil skoznja…in s tem mora živet, vse samo zaradi enega maščevalnega in sovražnega pa koristoljubnega ega njegovega očeta! Torej je definitivno na zgubi otrok.

Tudi jaz menim, da je lepo, da pomagaš prijateljici, tudi meni je zelo veliko ljudi pomagalo v najtežjih trenutkih in je to tudi razlog, da mi je še bolj lepo. Želim ji, posebej pa njenim otrokom, prav vse lepo v življenju 🙂

Pozdravljeni!

Samo za informacijo o tej sodnici:
Sam sem v fazi pravdnega postopka zaradi skrbništva nad 4 letnim sinom. Sodnica je bila popolnoma pristranska, začela je…. dajmo rešiti zadevo po mirni poti. Pa je začela: “…tako majhen otrok je še dojenček in normalno pripada materi…” Ko sem hotel, da moj sin kdaj prespi pri meni (preživeti skupen čas, pravljica, večerja, itd.), je nadaljevala: ” …ja…znano je, da očetje tako izsiljujejo…”. pa še bi lahko našteval njene cvetke. Bivša mi omejuje stike s sinom, pa mi je sodnica le odvrnila: “…ja kaj pa jamrate, toženec (čeprav sem tudi sam vložil tožbo proti bivši)? saj imate stike….”.
Kar se mene tiče je vodila postopek popolnoma pristransko, na vprašanje, kdaj pa deček prvenstveno pripada očetu, se je zavila v molk.
Na sodišču vladajo frustrirane ženske, ki o življenju ne vedo veliko, ob tem pa delajko škodo predvsem otrokom.

Dodatno naj povem,d a mi je tudi kolega odvetnik povedal, da je ena najbolj butastih sodnic na družinskem sodišču. In mu verjamem.

LP

Točno tako Stojan, zato tudi jaz nisem pristajala v skrbništo očeta nad starejšim otrokom, ker enostavno vem, da ima on otroke za svojo lastnino, za orodje za filanje svojega ega in ega njegove mame, sestre in sorodstva. Otroci, njihove osebnosti in potrebe in hotenja so mu zadnja briga! Samo žal se zaradi njegovih laži, manipulacij in nesposobnosti našega sodstva ni izšlo…. in ta otrok je definitivno poraženec … to čuti in ga to spremlja….vendar zaradi njegovih lastnih besed na sodišču in “odločitev” tukaj zaradi nekih kvazi pravic otrok ne morem storiti ničesar, razen tega, da sem mu dala vedet, da ma vrata zmeraj odprta, vendar ga je najbrž preveč še sram lastnih dejanj, da bi vstopil skoznja…in s tem mora živet, vse samo zaradi enega maščevalnega in sovražnega pa koristoljubnega ega njegovega očeta! Torej je definitivno na zgubi otrok.

Tudi jaz menim, da je lepo, da pomagaš prijateljici, tudi meni je zelo veliko ljudi pomagalo v najtežjih trenutkih in je to tudi razlog, da mi je še bolj lepo. Želim ji, posebej pa njenim otrokom, prav vse lepo v življenju :)[/quote]

Kot nekdo, ki pozna mentaliteto sodišč, vam lahko pojasnim tudi, kaj je vzrok, da otroci največji poraženci ločitvenih postopkov.

V zadnjih letih se je med sodniki razpasla kuga “mirnega reševanja” sporov. Mirno reševanje sporov pa ni nič drugega, kot sodniško izsiljevanje poravnav. (V tujini pod mirno reševanje sporov sicer sodniki razumejo tudi sojenje, pri nas pa iz meni neznanih razlogov sodni postopek in sojenje kot tako pomeni mesarsko klanje).

Če sodnik doseže “poravnavo” mu ni treba pisati sodbe, rešena zadeva pa mu gre na polno v kvoto rešenih zadev.

Za to, da bi izsilili poravnavo med strankami, imajo sodniki taktiko, da presodijo kateri od strašev je bolj upogljiv oziroma, kateri je pripravljen več popustit in nato nanj pritisnejo, da pristane praktično na vsa izsiljevanja nasprotne strani.

Če jim izsiljena “poravnava” ne uspe na prvem naroku, mehčajo starša z vlečenjem postopka v nedogled. Po zgledu salomonske sodbe, bo bolj ljubeči starš, ki mu je za korist bolj mar, pač popustil tako kot mama, ki se je za ceno preživetja otroka, odpovedala lastnemu otroku! Če je poleg že tako slabih odnosov med staršema v ločitvenem, postopku prisotno še kakšno nagajanje, otroci na j*** na polno, ker so deležni logike izvršenih dejstev bolj brezobzirnega starša, brez kakršne koli možnosti zaščite s strani državnih institucij (namenoma napisano v množini).

Za koristi otroka se sodnikom gladko lufta. Pa tudi, ali je kdo v kakšni sodbe že prebral kakšno obrazložitev kaj ta “korist” konkretno pomeni. Jaz sem videla smo floskule o “največji koristi”, brez obrazložitve, kaj naj bi to pomenilo.

V mojem primeru je postopek dodelitve otrok v začetku šel bliskovito hitro; sodnmica je zaslišala mene, mojega ex, dobila je mnenje CSD in izvedenca, pogovorila se je z obema otrokoma, pa zaslišala je še nekaj prijateljev, kar je vse skupaj od vložitve tožbe trajalo 8 mesecev, potem pa, ko bi človek pričakoval, da bo sodišče izdalo sodbo se pa začne … obravnave približno na dva meseca na katerih sodnik:
– vpraša ali se izvajojo stiki
– ali se plačuje preživnina
– ali si se pripravljen poravnat

Pri meni je to trajalo več kot tri leta. Ko sem enkrat sodnico vprašala, zakaj ne izda sodbe, mi je rekla, da zato, ker se še ni seznanila z vsemi okoliščinami zadev. Ko sem hotela vedeti za katere okoliščine konkretno gre, pa mi ni znala odgovorit.

Izkušnja takšnega jajcanja in nategovanja postopka, pa ni samo moja, ampak je identična pri vseh, ki se niso imeli že v štartu namena ločiti sporazumno.

Obstranska – vidim, da imaš podobno izkušnjo. Želela bi se pogovoriti s teboj, ali je možno priti v kontakt s tabo?

[email protected]

Čao anonimna,
jaz sem imela podoben problem ampak z sodnico Nelly Robežnik v Kopru.
Jaz tožim mojega za očetovstvo in preživnino!
Ta moj je imel dvojno življenje ampak tole sem zvedla potem in sodnica je enkrat komentirala ampak se je obrnila proti dagtilografinji,dokler smo imeli sodbo ta dan,in ko da mene ni tu je komentirala: jah,sama je kriva če se najdla v take probleme če je vedla da je poročen!!!!!
In jaz prosim!!!
Prvo sem tu,pred vami in drugo zdaj sem zvedla da je on poročen ko ste vi rekli!
In ona oj joj oprostite nisem vedla ampak od takrat in od samega začetka so na njegovi stranoi to se vidi in čuti in je ona še to potrdila dodatno!
Meni je čudno on je še tuji državljan a jaz slovenski državljan in bol njega branijo,maj kaj je to korupcija????
Samo zato ker ona ima več denarja kot jaz????
Obravnava za očetovstvo traja že 2 leti in nismo še dobili preimka ali karkoli,zdaj se komaj menimo za preživnino ampak ona hoče da jaz popustim za plačanje in stroškov od rojstva kar mi pripada a do zdaj sem samo jaz plačala,Dnka test 2.300 euro,stroški sodišča 600 euro za zdaj,in še bo,odvetnika mojega 300 euro…..oni pravijo da mislijo na pravico otroka a kaj če mama nima več za dat za jest otroku to njih ne zanima!!
Kaj da nardim,vidim da si se ti pritožla nad sodnico,kako in kaj?
Jaz sem uprašala mojega odvetnika da se pritožimo skupaj nad njo ampak on noče in pravi da je ona edina tu in da nimam kaj nardit!
Ma kako je to možno!!!
Please pomagaj te mi!

Katarina

Imel izkusnjo, zal zelo negativno. Izredno pristranska in nestrokovna sodnica, ki resuje po hitri poti in jo briga za otroke, se manj za starse.

Sodnica je ocitno nastrojena proti ocetom in moskim nasploh, bila je zaljiva – tudi do pric.