smrt

Trenutno ne vem kako naj dam tej temi ime ampak drugega mi ne pade na pamet. Ste se že kdaj vprašali čemu to? Zakaj si ljudje jemljejo življenja? Moj malo daljni sorodnik a meni zelo dober prijatelj je storil samomor. Dobro on je imel že dlje časa eno bolezen neozdravljivo ampak… zakaj? Morda ga razumem ne vem. Ne v bistvu ga ne razumem. Ampak v njegovih očeh sem čutila da… ne more več. To je bil moj najbolj črn dan v mojem življenju. Ne vem trenutno ne vem kaj napisat v naslovu, grozen je ampak… ne vem. Tudi sama pomislim na samomor ko doma živimo v revščini, mami pije, oče dela cele dneve in po šihtu vandra s kolegi, brat pa se zadeva z drogo. Je lahko še slabše? Aja, ves socialni denar in mala plača gresta v omamo, jaz pa jem konzerve in sem srečna da jih imam. Zelo zelo sem žalostna ne vem kako naprej, stara sem 17 let in iz okolice Maribora. Tina, mi lahko kako pomagate? :`(

Živjo Nety!

Tvoje sporočilo bom razdelila na 3 sklope: glede samomora, tvoje družine in tvojega življenja.

Glede samomora ti lahko povem, da te zelo dobro razumem; pred 5 leti je storil samomor moj dober prijatelj. Da bi bila zadeva še hujša, sem nekako vedela, recimo 3%, da ni vse v redu z njim, da je zapadel v slabo družbo ipd. Po srednji šoli nisva imela stikov, videla sva se cca 3x od konca srednje in fakultete. No, čez čas sem izvedela, da se je vpisal na moj faks (študij socialnega dela) in celo srečala sva se za par minutk. Vprašal me je ali je študij težek in ker sem malce vedela, da ima slabe temelje v življenju, je bil moj odgovor tudi nekako temu, da se bori v življenju in da naj ne obupa.
Pa je! Skočil je pod tovorni vlak. Zato te razumem Nety, kaj pomeni, ko človeka izgubiš po njegovi lastni volji. Čutiš nemoč, jezo, pa spet nemoč, pa spet jezo, potem pa nekako prideš v fazo odpuščanja. Njemu in sebi. Zakaj sebi? Ker pač vajine poti niso nanesle, da bi mu lahko pomagala mar ne? Priznam, da me zelo žalosti, ko nekomu ne morem pomagati in je njegovo breme tako težko, da ga prekucne na drugo stran. Zato draga Nety, lahko ti pomaga samo ta misel, da je ta tvoj prijatelj sam tako želel in da je verjetno v življenju zelo trpel, kar pa ni več hotel. Mar ni to največ, kar lahko želimo človeku, da ne trpi? Čeprav potem trpimo mi, ki ostanemo, vendar ne smemo misliti nase v tem pogledu; če človek trpi od bolezni, je hujše kot če od čustvene bolečine, ki se sčasoma pozdravi. Če pa je bitje bolano na smrt, potem naj bo le ta čimmanj boleča – pa čeprav bo krvavelo naše srce. (Malce govorim tudi o svoji psički, ki me je letos decembra zapustila, ker je bila bolana). Ko zmoremo utišati naša čustva in uslišati želje umirajočega po mirnem “odhodu”, brez bolečin in z dostojanstvom, šele takrat presežemo samega sebe in zmoremo najvišjo stopnjo sočutja in razumevanja človečnosti!

Drugo: glede tvoje družine je tako, da ne morem kaj dosti pomagati, razen da (spet iz izkušenj povem) poskušiš mamo spraviti k AA (anonimni alkoholiki) ali pa da greš ti k Al-anon (za svojce alkoholikov). Pri obeh je brezplačno, s to razliko, da pri AA hodijo alkoholiki, pri Al-anon-u pa dajejo poudarek na partnerje, otroke idr. alkoholikov, da tudi oni izpovedo svoja čustva ipd. Če si iz MB, potem je OK, ker imajo tudi tam sedeže. Seveda pa se tudi drugi ukvarjajo z reševanjem alkoholizma in je najbolje, da pobrskaš malo po spletu. Isto velja glede drog (nekaj o drogah je tudi tukaj na med.over.net-u) – mogoče samo to: če je brat mladoleten, se nujno pogovori s kakšnim svetovalnim delavcem, ki mu zaupaš! Nujno!

Glede tebe: poglej, kmalu boš polnoletna in če bodo družinske razmere še vedno nevzdržne, si lahko po srednji šoli (upam, da jo obiskuješ) odseliš. Malo sem gledala oglase najemnin v MB in moram reči, da boljše kaže kot pri nas v Lj. in celo Kranju, tako, da sem optimistična! Lahko pa že sedaj poiščeš kakšno priložnostno delo in se umakneš od situacije medtem ko delaš, pa tudi zbiraš lahko evrčke za kasnejšo najemnino. Kaj pa tvoji sorodniki – da bi ti pomagali, da bi se odselila k njim, ipd.?
Ne vem če kaj pomaga ampak jaz sem v svojih časih v srednji šoli delala v Mcdonaldsu, ker se prilagajajo tvojemu urniku, lahko delaš zjutraj, popoldne, ali zvečer, za 4, 5 več, manj ur. Obstaja tudi čiščenje, kjer te nihče ne mori 🙂 a pazi, da bo to čiščenje pisarn in ne tovarn/skladišč, ker je potem to bolj zafrknjeno delo. Ali pa anketiranje (telefonsko). Terensko ti še ne bi priporočala. Možnosti je kar nekaj.

Najbolj pomembno od vsega pa je, da končaš srednjo šolo zaradi možnosti zaposlitve in da ohraniš svoj notranji mir in duhovno ravnovesje!!!

Piši še kaj!

ga.Tina, vse priznanje za vaše odgovore ljudem, ki so v stiski!
Takih čutečih ljudi, kot ste vi, je malo!

En lp ter veliko uspeha pri vašem delu!

Hvala mmisaa!