Rada bi izkoristila prostor tu na forumu, da izrazim svoje žalovanje za mojo hčerko. Pred 8-mimi leti mi je umrla pri porodu.. Bolečina hčerkine izgube se kar noče odviti do konca. Takrat žalovanja ni bilo, nisem sprejel dejstva, da se je meni lahko kaj takega zgodilo. Danes, osmo leto po njenem rojstvu in smrti sem nekako ‘sprejela’ (če se to da?!?), da je ni. Ne vem kako se te stvari odvijajo.. prepričana sem bila, da je to že za mano…očitno ni bilo.. Bolečina je, pa tudi veliko olajšanje ki pride s soočanjem… Verjetno bo treba še prejokat.. Govorila o tem nisem z nikomer, bila sem v čudnih situacijah, nesrečen zakon, ločitev, selitev, izguba službe, zdravje… vse na kupu.. Kakor koli se sliši kruto, ni bilo časa odžalovati. Razmišljam o pomenu življenja, kaj sploh je zares pomembno…..

Kakršna koli beseda, bo dobrodošla..

še želiš pogovor?

Nujno se čimveč pogovarjat o njej in svojih čustvih. Pomaga pomoč strokovnjakov, lahko tudi imeniten zdravniku.

Moje sožalje, vem kako hudo je.