Sladkorna in nova služba

Sem brez službe, tudi zaradi tega, ker sem bila v službi večkrat padla v nezavest in se poškodovala. V službi so naredili vse, tudi z mobingom, da so me degradirali in mi podtikali napačno dokumentacijo v podpis. Ker jim to ni uspelo, so ukinili moje delovno mesto in me odpustili iz poslovnih razlogov. Nisem imela tipičnih znakov sladkorne, pač pa večne vrtoglavice, glavobole, vid se mi je oslabel in neskončno utrujenost. Namesto, da bi od osebnega zdravnika znala zahtevati preiskave, sem se spravila k psihiatru in pristala na pogovorne terapije. No potem pa smo v službi morali opraviti redni pregled na medicini dela in krvni izvidi so bili katastrofalni. Ne samo, da sem dobila priporočilo od zdravnika medicine dela, da moram nujno opraviti teste za sladkor v krvi, se je o mojih izvidih govorilo tudi po firmi. Moj osebni zdravnik se je potem čudil, kako to, da imam sladkorno. Sedaj sem pol leta brez službe, in šele po dveh letih sem izsilila napotnico za diabetologa in čakam na prvi pregled.

Mene pa skrbi samo eno: ali novemu delodajalcu povedati o bolezni in da se moram držati nekega reda pri prehranjevanju /česar se 27 let zaradi narave dela nisem mogla/ in seveda obveščen bo verjetno tudi o tem, da sem obiskovala psihiatra.
Znano mi je, da delodajalci pošiljajo detektive k osebnim zdravnikom svojih zaposlenih in da jim zdravniki brez dovoljenja pacientov dajejo dokumentacijo na vpogled.
Intenzivno iščem službo, predvsem si želim takšno, da bom po potrebi na skrivaj lahko prežvečila vsaj skorjo kruha in normalno odšla na WC, saj moram pogosto urinirat. Danes pa kot zaposlenci takšni kot sem jaz nismo zaželeni. Obsojeni na propad, čeprav bi družbi lahko še veliko dali.

Pozdravljeni,

delodajalec dobi od zdravnika na medicini dela, katerega pregled je obvezen pred zaposlitvijo, podatek, ali ste sposobni za predvideno delo ali ne. Dokument ne sme vsebovati medicinskih podatkov. Prav tako pa osebni zdravnik ne sme dati vaših podatkov nikomur, razen tistih, ki so z zakonom določeni, kar pa absolutno ni vaš delodajalec ali njegov namestnik.
Še nikoli nisem slišala, da bi osebni zdravniki pokazali nepooblaščenim zdravstveno dokumentacijo.

Toda danes se o ljudeh veliko podatkov dobi kar na internetu. Ljudje se po spletnih omrežjih “hvalijo” ali pa na kakšen drug način sporočajo o svojih veselih in žalostnih, tudi bolezenskih težavah (na primer: včeraj sem bila pri psihiatru). In to lahko vidijo tudi sodelavci in delodajalci.

Glede sladkorne bolezni niste navedli nobenega podatka: kakšno sladkorno bolezen imate, kako je urejena, s čim se zdravite (insulin, tablete in/ali samo dieta, zdrav življenjski slog), koliko ste stari…. Glede na podatek o pogostem uriniranju, vaš sladkor najverjetneje ni najbolje urejen.

Ne predstavljam si, da bi zaradi novonastale sladkorne bolezni padala v nezavest in v spremljajočih znakih ne bi ugotovili sladkorne bolezni. Vendar pa je vse možno, kajne.

V življenju je vedno tako, da moramo zase vedno poskrbeti sami. Potrebno je poiskati ustrezne informacije, pričeti delati “na sebi”. Kot sladkorni bolnik skrbite za svojo prehrano, telesno težo, telesno dejavnost, sprostitev v naravi in s prijetnimi aktivnostmi. Razmislite, kaj lahko storite, da boste bolj vedri, na svet poglejte z bolj pozitivne strani. V vaših besedah razberem, da ste črnogledi in da svetu ne zaupate. Vsaka stvar je vedno za nekaj dobra. Na vašo izgubo službe poglejte s plati, da če bi še naprej nad vami izvajali mobing, vam podtikali dokumente in vam nagajali na še druge načine, da to absolutno ne bi bilo še naprej dobro za vas in za vaše zdravje. Stres na delovnem mestu vas je pripeljal v bolezen, tako na psihičnem kot na telesnem področju. Toda vedite, vedno sta za prepir potrebna dva. Zato pričnite pri sebi. Vprašajte se in globoko v sebi razmislite, kaj se je dogajalo, kaj bi lahko bilo drugače in kaj bi vi sami lahko storili, da bi bilo drugače. Naj bo to za vas izkušnja, iz katere se boste nekaj naučili. Če boste postali bolj sproščeni, če boste pričeli iskati pozitivne stvari v vas samih, jih boste tudi našli in potem morate v njih tudi verjeti, jim zaupati. Tako boste postali bolj samozavestni, odražali boste energijo okoli sebe in potem ne bo več važno, ali imate sladkorno bolezen in ali ste bili kdaj pri psihiatru. In povem vam, da to ne bo pomembno niti za druge. Pomembna ste vi in vaš odnos do sebe in nato tudi do drugih. Ne vidite v drugih samo slabih stvari, poiščite tudi dobre, vsi jih imajo. In življenje bo lepše in lažje boste dobili službo. Poiskus pa naredite najprej doma. Pri vaših najbližjih ali prijateljih najdite pozitivne stvari in jih pohvalite naglas. Kmalu bodo tudi domači ali prijatelji pohvalili vas.

Lepo se imejte in pričnite razmišljati o sebi na pozitiven način

Spoštovana gospa Karmen J,
hvala za odgovore in smernice za nadalje.
Kar se tiče omenjene črnogledosti, pa mi lahko verjamete, da se mi je v življenju zgodilo toliko negativnih stvari, na katere sama nisem imela niti najmanjšega vpliva, nisem podala vzroka z ničemer – samo morda s stem, da sem bila slučajno ravno v tistem času na tistem mestu. Smolek, pač. Večino stvari skušam jemati kot prigode v smislu saj ni res, pa je. Nekatere pa so prav očitne in me prizadenejo, saj nisem iz kamna. Sem borka že od rojstva dalje, toda prevelikokrat so mi dali vedeti, da sem pomotoma na svetu. In posledice pomot nosim samo jaz in nihče drug. In, če bi moja črnogledost bila še bolj črno obarvana, bi prav gotovo ne pisala tega sestavka, pač pa bi bila zabeležena v statistiki dejanj, ki nas Slovence uvršča v sam vrh.
Pa brez zamere
B

Pozdravljeni,

vesela sem, da ste se odzvali na moj odgovor. Pogosto napišem odgovor, potem pa ni povratnega odziva. Zavedati se moramo, da imam ob pisanju samo besede osebe, brez osebnega kontakta, pogovora, ki je ključen za določene zaključke.
Nisem in ne dvomim, da imate za seboj veliko osebnih izkušenj. In sigurno ne morate biti kamen, vsakdo ima svoja čustva, katera pa mora na nek način predelati in jih obvladati. Če bi reagirali kot kamen (običajno navzven), bi se dogodki, ki ste jih doživeli, globoko zakoreninili v vas in vas počasi uničevali. Toda vi ste borka. To je zelo pomembno. To si večkrat ponovite in naj vam bo vodilo za naprej. Verjamem, da vam bo uspelo doseči svoje zastavljene cilje.

Lep dan

Rada bi povedala, da jaz svoje sladkorne nisem skrivala, tudi pri zadnji (stalni!) službi so takoj vedeli, da se redno pikam. Delo sem si pa organizirala tako, da imam svojih 20 minut za zajtrk. Glej, če sama smatraš, da je bolezen sramota, bodo tudi drugi tako jemali. Če pa misliš (kakor jaz) da je pač del življenja, pa tudi drugi ne delajo drame iz tega.
LP