sinček izgubil bratrančka

Pozdravljeni,
Ker smo pred tednom dni izgubili v naši družini v nesreči otroka starega 3 leta, ki je bil moj nečak ter mojemu sinu najboljši prijatelj in bratranec vas prosim za pomoč, kako naj svojemu dveletnemu sinu pomagam ob izgubi njegovega bratrančka, s katerim smo skupaj živeli v skupnem gospodinjstvu skupaj tudi z njunimi starimi starši.
Sin namreč ve in občuti bolečino in ve, da bratrančka ni več. Nereča se je zgodila v hiši in bil je prisoten, saj sta se skupaj igrala v tistem trenutku.
Na začetku sem upala in mislila, da se moj sonček ne bo zavedal kaj se je zgodilo, vendar pa je bilo v večeru nesreče in do danes toliko dogodkov in vsega, da se mu je kljub temu, da ima šele dve leti vse vtisnilo v spomin.
Prenehal se je namreč igrati, sedaj je sicer malo boljše, vendar še vseeno opažam, da mu igrača ne pomeni več veliko. Njegove besede so še sedaj največkrat ata joka, mami joka …. Dobiva prav histerične napade z jokom, nihče se ga ne sme dotakniti ali ga ogovoriti. To ni trma, ker sedaj že ločimo le to od prave bolečine. Velikokrat se pomiri šele ko se vrneta domov mamica in ati njegovega umrlega bratrančka. Njiju objema in jima daje poljubčke, kljub temu da v njunem naročju nato le strmi pred sebe in prestrašeno gleda. Prav tako jemlje v svoje ročice bratrančevo sliko in jo ljubčka in obenem strmi v svečko ki gori poleg slike, ter izgovarja njegovo ime.
Po nesreči sva ga z njegovim očetom takoj odpeljala k starim staršem po moji strani, da v času največjega žalovanja ni bil prisoten in tako ni bil dejansko prisiljen gledati našo žalost, ter ga obiskovala na njihovem domu. Vendar pa ga kljub temu nisem mogla obvarovati žalosti.
Sinček še ne zna povedati da je žalosten z besedami, vendar pa to zelo pokaže s svojim obnašanjem.
Bojim se, da ga bo to spremljalo naprej. Ob njegovih izpadih smo vsi nemočni, v tem času dobi tako moč, da ga tudi k sebi stisniti ne morem. Potem ga pustim da se vsaj malo umiri in poskusim znova s tolažbo, vendar je noče sprejeti in nas odriva stran.
V takih primerih ne vem več kaj naj naredim in se mi trga srce ko ga gledam takega. Najbolj se razveseli mucke, s katero sta se še nekaj trenutkov z bratrančkom pred nesrečo igrala. Ta mucka ni naša, vendar je od tistega dne vedno pri hiši, tako da smo jo začeli že hraniti in spuščati v hišo. Tudi mamici bratrančka mucka sedaj veliko pomeni. Ali naj mucko obdržimo?
Hvala vam za kakršni koli odgovor.

Žalostna mamica

Spoštovana Žalostna,
otroku morate dovoliti, da bo svojo žalost izživel, saj to potrebuje za pomiritev.Če joka, mu to dovolite in ga ne skušajte na silo spravljati v dobro voljo, vendar svečko pred bratrančevo sloko le ugasnite s komentarjem, da mu boste vssko leto na dan mrtvih prižgali novo.Mucko obdržite, vendar ne kot tolažbo za sina, ampak v veselje cele družine.Sinu raje omogočite stik z vrstniki, tega trenutno najbolj potrebuje.

New Report

Close