shizofrenija
Pozdravljeni,
Naša 12 letna hči normalno obiskuje osnovno šolo. Končala je sedmi razred in bila prav dobra. Zelo je talentirana tudi za ples in se dvakrat tedensko udeležuje uric plesa.
Težava je v tem, da ne zmore obvladovato svoje jeze. Je zelo čustvena, in se najbolj varno počuti ko ve, kako se bodo stvari odvijale tekom dneva ali naslednji dan. Ko pa pride vmes nepredvidljiva situacija ali če ji aktivnost ne gre od rok, jo to čisto zmede, nenadoma postane zelo nervozna, začne kričat, stiskati pesti in tečnariti. Po takem izpadu postane preplašena, in začne jokati. Opažam, da včasih v pogovorih si zelo dorečene misli drugače interpretira. Takšna je bila že od majhnega. Zadnjih par mesecev pa opažam, da ne skrbi za svojo higieno – vedno jo moram jaz ali ati priganjati k umivanju, drugače bi odšla v šolo smrdeča. V šoli so tudi sošolke opazile, da je drugačna od njih in ji namerno nagajajo. Večkrat pride iz šole vsa objokana.
Do sedaj je imela v treh zadnjih letih tri majhne epileptične mapade ( strmljenje v prazno). Na nevro smo dali skozi vse preiskave – potrjen sum na epilepsijo, zdravil ji ni potrebno jemati.
Skrbi me, da ima moja hčerka shizofrenijo. V širši družini nimamo nobenih psihičnih težav ali bolezni.
Hvala za vaše mnjene,
Laura
Laura,
čeprav psihiatrija ni moje področje – pa vseeno mislim, da so znaki za shizofrenijo malce drugačni. Ste z dekletom že opiskali kakšnega strokovnjaka? Je nejeno vedenje bilo vedno tako eksplozivno ali to opažate šele sedaj?
Bom na vaše vprašanje še posebej opzorila tudi Francko…
Pozdravljeni,
Z hčerko smo bili na nevrološkem oddelku na Vrazovem trgu, kjer je dala vse preiskave glede epilepsije – potrjen sum na epilepsijo, zdravil ji ni potrebno jemati. Prav tako smo bili pri psihiatrinji na nevrološkem oddelku na Vrazovem trgu. Končno poročilo psihiatrinje je bila katastrofa – vse njene sposobnosti so pod povprečnim nivojem za njeno starost in priporoča, da pridobimo odločbo otroka s posebnimi potrebami. Po tej odločbi je nismo več obiskali.
Hčerka je bila vedno rahlo eksplozivna, zadnja leta pa se eksplozivnost stopnjuje. Večkrat se stisne v moje naročje in jo pocrkljam. Vedno želi, da se z njo ukvarjam, in kolikor mi le čas dopušča se ji posvetim. Sedaj ima tudi dve leti starega bratca, na katerega je zelo ljubosumna.
Že vnaprej hvala za še kakšen namig, v katero smer naj se obrnemo po pomoč oz. kako ji lahko pomagamo.
Lep večer,
Laura
poštovani.
Iz vašega opisa prepoznavam povsem »normalno« mladostnico, ki težko kontrolira svoja čustva, hoče postoriti vse čim prej in to v okviru svojih pričakovanj (predstav), slabo prenaša, če se kaj spremeni od načrtovanega (saj ima tako in tako že veliko dela sama s seboj, s spremembami v čustvovanju, mišljenju, telesnimi spremembami, »težavami« pri iskanju svojega mesta med vrstniki …).
Če boste v knjižnici poiskali kakšno knjigo o doživljanju mladostnikov, boste v njej našli »opis vaše hčerke« – tako tipično ste opisali različne vidike njenega mladostniškega vedenja, ki je povsem razvojno pogojeno (čustveno labilnost oz. »premetavanje iz enega v drugo čustveno stanje« – značilno za obdobje odraščanja, slabša skrb za telesno higieno – čudno a ne, ampak tipično za večino najstnikov, postopen prehod iz konkreto-logičnega v abstraktno mišljenje privede mladostnike do zelo »nenavadnih sklepov, misli, predstav …, težave v socialnih odnosih – iskanje svojega mesta, občutljivost na odzive vrstnic …) . Predolgo bi bilo moje pisanje, če bi vam podrobneje opisovala vsako področje dozorevanja (telesno, socialno, čustveno, intelektualno …). Bo pa za vas najlažje in ji boste tudi zelo potrebna in pomembna opora na poti odraščanja (spreminjanja iz deklice v dekle in žensko) če se opremite z informacijami o doživljanju in ravnanju mladostnikov in mladostnic.
V vsakem primeru pa starši potrebujemo v tem obdobju veliko, veliko potrpežljivosti in diplomacije. Na eni strani, da mladostniku dovolimo, da sam oblikuje in poišče svoje mesto v socialnem okolju, na drugi, da jih »neopazno« spremljamo in varujemo pred napakami, ki se nanašajo na ogrožanje življenja in zdravja (odvisnosti, neprimerna družba …) ter morale. Včasih je potrebno tudi mladostniku postaviti mejo, kljub njegovemu trmoglavljenju, da že obvladuje in razume življenje in svoje odločitve.
Zato, prosim, takoj prenehajte z idejo shizofrenije in dovolite ter podprite svojo hčerko, da bo lahko kar se da uspešno opravila pot iz otroštva v odraslost.
Vse dobro.
Francka