Pozdravljeni!

Skupaj sva nekaj več kot 2 leti, tudi poročena sva. Skupaj živiva skoraj od prvega trenutka. Res je da se je on vame zaljubil takoj, jaz pa sem cca. 2 meseca vse skupaj odklanjala, ker nisem bila pripravljena na resno zvezo in sem bila nedoglo pred tem razočarana pri nekem drugem fantu.

V začetku zveze je želel sex vsak dan, tudi po večkrat, vendar sem ga, kot sem že zgoraj omenila, 2 meseca zavračala. Sexala sicer sva, vendar se nisem mogla prepustiti. Po 2 mesecih je meni naredil klik v glavi in sem se mu prepustila in se tudi zaljubila vanj. Še sedaj sem v nebesih in lahko rečem da izredno uživam z njim. V vseh pogledih je zame idealen mož. In tak je bil do pred pol leta nazaj.

Takrat si je omislil spletno kamero, saj je prek neke slovenske strani videl reklamo za chatroulette (to je stran kjer preko ekrana vidiš naključne ljudi preko videa v živo) in če sta si 2 všeč se lahko gledata prek spleta v živo. Predvsem je bila stran prvotno namenjena chatu v živu, vendar je zdaj 90% golih ljudi gor, ki iščejo nekoga, s katerim bi izvedli cyber sex.

In ravno cyber sex se je moj mož šel. Našel je naključno žensko, ki jo je gledal prek ekrana kako se samozadovoljuje, on pa se je na drugi strani prav tako samozadovoljeval in ga je ona lahko gledala. Lahko se tudi pogovarjata, saj se zvok lahko vključi. Jaz sem šla ob 22h v posteljo, on pa je ostal spodaj in ga tudi do 2h ponoči ni bilo gor. Zjutraj je spet pred službo pohitel na internet preverit, če je kakšna ženska in je celo zamujal v službo, če je kakšno našel. To se je dogajalo 14 dni. Z mano takrat ni želel sexati in je govoril, da je utrujen in preobremenjen. Seveda sem bila užaljena, ker kar naenkrat ni imel želje po meni. Potem sem začela raziskovat, kaj on počne cele noči in ko sem to odkrila me je skoraj kap. Nato sem ga kakšen teden pustila da počne enako naprej in ga opazovala, saj sem ga želela dobiti pri stvari. In res sem ga. Izbruhnil je prepir, da vohunim za njim in je metal stvari po stanovanju ter se tako razjezil kot še nikoli. Pravi da je tisto preko interneta drugače in bolj zanimivo. Obljubil je da tega ne bo več počel, ampak čez nekaj časa je spet šel na cyber sex. In takrat sem ga dobila (ponovno) in sva v prepiru skupaj razbila kamero. Potem je bil nekaj časa mir.

Zdaj spet sumim, da počne podobno, saj si je na računalnik inštaliral program, s katerim preko mobitelove kamere prenese video v živo na splet. Toliko ga pa poznam, da lahko rečem 100% da to ponovno počne (ko me ni doma).

Sexava cca. 1x do 2x na teden, kakšen teden pa sploh ne. Sex ni strasten in ponavadi je bil začet z moje strani. Delava na otrocih. Moja samozavest je na dnu, živčna sem non stop, zaupam mu ne, ker takoj ko grem od doma sede za računalnik in se samozadovlji, potem pa seveda ne potrebuje žene, s katero bi užival sexu. Sem povprečna ženska, odprta za vse možno pri sexu (kar tudi on ve), pa vendarle očitno nisem dovolj dobra. Kaj naj naredim, da bi prenehal s tem cyber sexom? Zame je to enako kot varanje v živo! Prizadeta sem tako, da sem zraven njega napeta in tečnarim za malenkosti. Dolgoročno se to ne bo obneslo, ne vem pa kaj naj storim, da bo prenehal s sexom prek spleta. Če pogleda pornič in se samozadovolji me ne moti, le da naj me ne zanemarja in naj mu bom enako zanimiva kot tiste na spletu.

Razmišljam o ultimatu… jaz ALI splet in pornografija na splošno… naj se odloči. Če se odloči zame, prav, drugače pa spokam, pa naj sproži ločitveni postopek in naj si ga menca prek spleta vsak dan 24 ur na dan. Tega imam dovolj! Vedno sem bila dobrovoljna, samozavestna ženska, zdaj pa sem živa živčna razvalina. In delava na otrocih – kako šele bo ko bojo otroci in ga ne bom mogla imeti neprestano na oku. Varati ne želim, saj ni težava samo zadovoljevanje moje potrebe po sexu, ampak tudi, da vem da sem možu še vedno privlačna. Če to težavo odpraviva, je najin zakon čista 10ka, ker sva drugače super par in res se ujameva.

Naj povem da je dosedanje pogovore odklanjal in pravi da imam čudne ideje oz. da brezveze tečnarim. Posvetovalnica ne pride v poštev. Ne vem pa kako naj ga na lep način in efektivno prepričam da preneha s cyber sexom, če pa on vse skupaj zanika in pravi da pretiravam.

Hvala za nasvete!

Spoštovana iva_d,

ob vsem, kar pišete vidim, da se pot k rešitvi odpira z vašim »ultimativnim« odstavkom, kjer se čuti, da ste prišla do pristne jeze, ki pravi da je KONČNO DOVOLJ! Treba je postaviti ločnico.

Pri partnerju se vidi močna impulzivnost, kompulzivnost, umikanje ter izključevanje vas iz odnosa. Vse to pa spremljajo seveda občutki zanemarjenosti, ponižanja, zavrženosti, sramu in krivde. Žal je tehtnica zaenkrat na vaši strani pretežka, preveč vsega tega nosite sama. In to vas verjetno pošteno izčrpava. Situacija kliče po mejah in odločitvah.

Partnerji drug drugega ne moremo spreminjati, lahko le pri sebi začnemo. Odgovornost za tovrstno zasvojenost, ki je polna izdajstva, gnusa in sramu, je seveda na partnerjevi strani. Če želita delati še na tem odnosu, se to početje mora pri priči ustaviti. Vi pa postavljate svoje meje, do kod boste šla oz. lahko pri sebi poiščete odgovor, zakaj ste si dovolila vse to, kar doživljate. Tako si kažete samospoštovanje.

Sicer pa ne podcenjujmo moči zanikanja, ki se zre iz vašega priznanja, »Če to težavo odpraviva, je najin zakon čista 10ka, ker sva drugače super par in res se ujameva«. Morda bo grozno slišati, ampak bojim se da to, v čemer sta se najbolj ujela, je ravno zanikanje, nespoštovanje in izdajstvo. Vajina bližina ni varna, saj je prepojena z nezaupanjem, s strahom pred bližino ter impulzivnostjo, ki uravnava boleče nezavedne vsebine (o tem je potrebno šele zares spregovoriti). Poudariti želim, da je intimni del vajinega partnerstva, ki se vrti okrog telesne in čustvene bližine tisti, ki (še) nima varnih temeljev. Res je tudi to, da je vajin odnos v dveh letih še precej mlad…

Kar se vama dogaja je resen izziv za partnerstvo, ki odnos postavlja pred pravo preizkušnjo. Da niti ne govorimo o potencialnem starševstvu, za katerega je v tem trenutku res bolje, da počaka. Po dveh letih spoznavanja bo najbrž bolje, da se stvari postavijo na mesto najprej v partnerstvu in pri vsakem posebej. Močno se pogrešajo iskrenost, pristnost, zaupanje, spoštovanje in odgovornost. Na tem je potrebno tudi sicer v odnosu veliko delati. No, v perspektivi skupne prihodnosti kar celo življenje.

Kakorkoli že, če želimo rešiti problem/težavo, moramo najprej priznati, da ga/jo imamo. Nato se razčistijo vloge in odgovornosti in postavijo odločitve. Sledita ciljno vztrajanje in vzajemna podpora. Poskusite vztrajati z iskrenim pogovorom, če pa je pri tem maneverski prostor že izčrpan, boste najbrž odločilne poteze res vlekla vi.

Ne razumem, kaj je sicer čista 10-ka! Zakaj ste potem živčna razvalina? To so taka protislovja, ki ne gredo skupaj. In zakaj delata pri vsem tem še na otrocih? Iz težave v še večjo težavo!

Pozdravljeni gospod Edin, upam da lahko v ta post pripišem vprašanje, ki me resnično zanima. V primeru, (zgodbo si malo izmišljam), da se odvijajo problemi take vrste kot pri avtorici, pa imata partnerja tudi otroka, kaj se dogaja z otrokom ko pride k očetu na obisk, tu mislim po ločitvi staršev. Če odide ženska iz zakona zaradi takih ali drugačnih težav, ki so škodljive tudi za otroka, kaj pa obiski? Takšen oče ostene še naprej takšen človek. Ali potem lahko vseeno, če ne živita skupaj slabo vpiliva na otroka.

Hvala vam za odgovor 🙂

Ojej.

Obstaja zasvojenost z internetom in zasvojenost s sexom. Pa tudi kombinacija obojega…
Morda bo tale stran prišla prav: http://www.netaddiction.com/
So tudi posebej članki o zasvojenostjo internetnim sexom in o online aferah.

Ne vem, če se v Sloveniji že kdo ukvarja z internetno zasvojenostjo in svetovanjem pri tem??

Že sama pretirana uporaba računalnika (5 ur na dan in več) lahko povzroča depresijo in spremembe razpoloženja, motnje koncentracije itd. Tako je pokazala študija http://www.dailymail.co.uk/health/article-153281/Why-using-cause-depression.html

Jaz bi mu mogoče celo poslala te linke (?) Pa naj sam pogleda…

Po drugi strani, če si prizadevata za otroke, mogoče on to občuti kot pritisk, morda si otrok sploh ne želi toliko…? Ali pa se počuti, kot da je v vlogi ‘darovalca semena’ medtem ko na netu tista oseba ne zahteva od njega nič…?

Res vprašanje, če je tudi sicer ‘vse v redu’, z njegove strani… Lahko da je problem v komunikaciji ali pa sta si zelo različna… glede želja v življenju, prioritet itd. (?)
Mogoče je vse skupaj ‘izogibanje realnem svetu’ z njegove strani… (Internetne ženske pač nič ne zahtevajo, lahko si izmisli, kar ne ve… v realnosti pa se je dostikrat treba prilagajati in sprejemati drugega itd.)
Je pa na Chatroulette baje veliko golih moških-?? Ali je morda gay ali ‘bi’?

‘Skupaj živiva skoraj od prvega trenutka.’ Tudi to je lahko problem – morda sta šla v telesno bližino prekmalu? Pa se nista dovolj spoznala kot osebi z različnimi pogledi na svet, željami in predstavami o prihodnosti?
Morda so njemu tudi všeč ‘delno dosegljive/nedosegljive ženske’?

S takim možem je definitivno za prenehat ‘delat na otrocih’, vsaj dokler ne razčistita stvari..

Nekaterim ženskam splet ali pornografija ni tak problem, nekaterim pa je. Tudi nekaterim moškim to sploh ni zanimivo, nekaterim pa je. Torej je treba ali najti nek kompromis oz. rešitev, ki bo obema ok in se naučiti pogovarjati tudi o teh stvareh in spoštovati vrednote drug drugega, ali pa res poiskati nekoga, ki ima bolj podoben pogled na življenje ter ga prej dobro spoznati, preden začnete živeti z njim ali biti intimni!

Ali pa se še vi prijavite na Chatroulette, pa chattajte z njim iz spalnice?? hm??

veter v laseh,

najprej je potrebno jasno povedati, da se stvari rešujejo glede na primer, tj. odvisno je od tega v kakšnem sistemu odnosov družina živi z otrokom. Če je otrok vmes v takem vzdušju, ga je potrebno še bolj resno vzeti, predvsem v smislu RAZMEJITEV in odgovornosti: vloga očeta in vloga moža sta dve različni zadevi. Otroka je pred vsako odraslo impulzivnostjo potrebno zaščititi. To pričneta starša najprej z iskrenim pogovorom o tem in o odgovornostih, ki iz tega izhajajo. Dejanja. Nobena zasvojenost ne more biti varna, ne glede na vrsto/tip. Če npr. mati čuti, da je partner kot oče zaradi zasvojenosti ne-varen, impulziven in npr. celo zapeljiv, je obiske potrebno prekiniti, ker so to spolne zlorabe. In primerno ukrepati. Skratka, odvisno od konkretne situacije.

Če želite odgovor za svojo situacijo, je najbolje, da odprete novo temo z vprašanjem. Z veseljem se vam bomo odzvali.

Vse dobro!

Tvoj fant se je umaknil v drug svet, kjer bistveno bolj uživa kot v tem realnem svetu s teboj. Vedno slabše bo in če ne bo nekaj ukrenil glede tega je praktično zgubljen – tonil bo le še nižje in nižje, poskušal svoje fantazije izživeti še na takšne in drugačne načine. To kar počne je nenormalno!

Zadnjič sem poslušala človeka, ki se ukvarja tudi z odvisnostjo od interneta – tako zelo je zasvojen, da ima čez 30 let in ima plenice. V bistvu se sploh še ne zavedamo kako huda v nekaj letih postane odvisnost od interneta.

Človek rabi razumevanje, ampak če se ne bo trdno odločil za zdravljenje je zanj žal itak prepozno. Ti pa bodi pametna in oddidi! Predvsem pa ne razmišljaj o otroku, ker boš še bolj zagrenjena, razočarana, zafrustirana in osamljena, čez čas pa sama z otrokom.

Če pa mene vprašaš, bi se odselila in tudi odšla. Pa če bi bilo še tako zelo hudo!

Ne samo sama z otrokom, ampak boš za večno ostala povezana s tem moškim in morala boš z njim komunicirati tako in drugače. Poleg tega pa, ženske se vse premalo zavedamo odgovornosti do otrok in ne razmišljamo, kakšnega očeta bo imel naš otrok.

Dokler nimaš otrok, se da vsako vezo ali zakon končati brez večje škode in si lahko ustvariš v bodoče lepo življenje s pravim partnerjem.

Kaj ti bo otrok s takim človekom???

Pozdravljeni,

še kako se prepoznam v prvem prispevku te teme. Partner je z masturbiranjem pred računalnikom začel pred petimi leti, ko sem bila prvič noseča. Lahko tudi že prej, ampak takrat sem ga prvič zasačila in od takrat to redno počne dvakrat, trikrat tedensko. To ocenjujem glede na pogostnost tega, kolikokrat v tednu pride spat po 24. uri. V zadnjem času sumim celo, da je za to, da ga ženske (domnevam, da so ženske) pripeljejo do vrhunca, začel celo plačevati. Ne znam si pojasniti, kam je sicer v zadnje pol leta zapravil pol jurja evrov.
Ko ga zasačim, se seveda dela, kot da se ni nič zgodilo, čeprav mu dam jasno vedeti, da mi ni všeč. Pri intimnosti z mano, ki ni prav pogosta, pa nima nobene domišljije več, kot opažam.
Ne moti me, če masturbira, to se mi ne zdi nenavadno, sprašujem pa se, ali ni to že neke vrste odvisnost, če ne celo bolezen. Pogovarjati o tem se seveda noče. Jaz pa tudi ne nameravam izgubljati časa s človekom, ki mu je cyber sex pomembnejši od seksa z mano, da o zapravljanju denarja niti ne govorim – ker moram sama v celoti nakupiti vse za otroke in večino vsega za gospodinjstvo.
Je kakšen izhod iz tega? Seveda bi mu predlagala, da naj se s kom posvetuje o tem, pa me bo imel za neumno….
Hvala za odgovor.

mede1607,

opravičujem se za pozen odziv, v prihodnje lepo prosim objavite kar novo temo, ker moderator po pravilniku na že odgovorjeno izhodiščno temo ni zavezana k odgovarjanju, jo je dolžan le objaviti, da se s tem ohrani smiselna in dobronamerna razprava.

Upam, da vam bo odgovor še aktualen: partner je očitno zasvojen s pornografijo, torej se je o tem nujno potrebno v partnerstvu pogovarjati, saj je potrebno veliko stvari nasloviti, razmejiti in prevzeti odgovornost za povzročene posledice, ki jih zasvojenost ima na partnerstvo in družino. Temu se ni možno izogibati in kar pometati pod omaro, ker je prevelika težava, da bi jo skrival.

Intimni partnerski odnos je v velikem delu intimen zaradi seksualnosti (ki je mimogrede kompleksna stvar). Masturbacija je pač samo-zadostno-zadovoljevanje-spolne potrebe. Načeloma ni težav, dokler to počneš iz potrebe, nisi v razmerju oz. dokler je to del intimnega partnerskega odnosa kot popestritev spolnosti (brez elementov nasilja). Kot zgleda iz opisa gre pri partnerju za impulzivnost, nezavedno prisilo. In kot taka postane sredstvo sprostitve čustvene napetosti in simptom. Nek boleč afekt sproža avtomatske prisilne misli (boleče predstave o sebi, drugih in svetu), ki sili v čim prejšnje uravnavanje stiske. Masturbacija v obliki zasvojenosti je samo eden od načinov za uravnavanje težkih občutkov, s katerimi ne znamo ravnati. Ker pa to ni reševanje težave, ampak zgolj sprostitev, se to ponavlja dokler ne pride do zasvojenosti in v vsaki mali stiski se išče priložnost (doma, v službi, kjerkoli). Ker gre za nezavedne procese, za svojo stisko partner še ne pozna pravega izvora, a žal pri zasvojenosti izključuje ves ostali svet. Če pa bi to delil z vami, bi moral hkrati sprejeti odgovornost za to, na kar pa očitno še ni pripravljen (prakso tudi skriva). Vi pa to čutite kot prevaro, zlorabo, ponižanje, neprivlačnost, zavrnjenost, tj. nekaj, kar je najbrž zaznamovalo tudi njegovo otroštvo…

Torej bobu bob in to čim prej, saj si najbrž ločitve ne želita. Za nefunkcionalno izražanje duševne stiske mora partner čim prej prevzeti odgovornost in se odpraviti po pomoč. Najbolje pa bo, če se ponjo odpravita skupaj, k bližnjemu zakonskemu terapevtu in v procesu bolečine predelujeta skupaj. Ranjena ste tudi vi in tudi otroci, ne le partner. Veliko čustvene vsebine je potrebno nasloviti, pravilno umestiti, ozavestiti boleče vzorce navezanosti, zanje prevzeti odgovornost v odnosu in pričeti s predelovanjem kot je to potrebno. Na tem mestu je potrebno opozoriti, da je pri zasvojenosti škoda vedno kolektivna in vključujoča, nikoli izključno samo njegova, čeprav je pri njem največja. To je zaradi vlog, v katere vstopa v odnosih: je oče, partner, sodelavec, sin, prijatelj itn.

Skratka, izhod obstaja, le da se boste na pot morala odpraviti vidva, predvsem pa partner. Stopita lahko v stik s strokovnjakom v enem od bližnjih družinskih centrov/inštitutov in vam bodo z veseljem pomagali. Če ste v osrednji Sloveniji in tako čutite, se lahko oglasite tudi pri nas. Toplo priporočam, da ne čakate s tem vašim predlogom, to lahko storite že danes. Niste neumna, lepo vas prosim, čutite in mislite na svoj način, bistveno je zdaj, da prevzameta odgovornost, ki jo imata skupaj kot starša. Težavo pričnita urejati kot zakonca in ne obupajta. Puško v koruzo lahko vržeta tudi jutri.

Prijazen pozdrav,

Podpišem! avtorica, teci stran od njega kot te hitro nesejo noge!