saj ne vem bi bila tiho vse drzala v sebi ali bi se razpisala pa bi mi bilo potem lazje??

minilo je ze 4 mesece od mojega zadnjega 3 ss. se danesne morem verjet da se to res dogaja meni,ko sem ze bila prepricana da bo tokrat uspelo-sok v 14t mi je oddtekla plodovnica in je bila potreban abrazija
pa to se ni vse v 13 tednu se je nekaj “cudnega” dogajal o pa sem sla k moj g je rekla plodovnice je premalo to ne bo dobro in me je poslal v bolnico pridev v bolnico( iak ne bom zgubljala besed o cakanju posiljanju od enega g k drugemu) in kaj ugotovijo da bi v 13 tednu odtekala plodovnica je nemogoce sigurnoje vnetje in me zdravijo s kanestenom 3 dnilezim vbolnici, preden grem domov “izsilim ” uz ki mi ga naredijo v dveh sekundah ja vse ok. v plodom vse ok plodovnice velik…

evo dva dni doma spet neki cudnega nazaj k moji g- ni vec plodovice spet v bolnico kjer me sprejme res prijazna zdravica ki seveda samo potrdi kaj je povedala moja g poklice se dva zdravnika se meni vse pokazejo mi povejo kj se dogaja moznosti…..
ker je vecer i dajo gel da zjutraj dobim pa inekcijo z sprozitev poroda

pride jutro pride zdravica od prejsnjega dne mi povedat da je zahtevala da plod posljejo na genetiko ker se mi to ponavlja in mi pove da je ona konc dezurstva d pride druga ok…

dajo mi inekcijo( ki jo potem dobis vsake 3 ure) grozljivka bolecine ni za povedat bruhanje,driska..kot bi ti premetavalo vse organe..
evo je koncno se pokaze zdravnica in kaj naredi ,napizdi me ( ne morem drugace recti) da kaj si mislim da sem d bodo zdaj na genetko posiljali in to v lj da mor ona prevoz zrihtat da itak pa to sploh ni potrebno in si samo jaz neki zmisljujem- njej nisem rekla nic drugega kot dobro jutro ker itak nisem prsla do besede)
in gre..

evo pride cez pol ure nazaj da prideresilec po mene da me bodo prstavlji v lj kjer bom dva dni lezala( vikend) in pol v ponedeljek bom naprej dobila inekcijo za splav
KAJ???? jaz sem ze tako krvavela da so mi sestre na 10 miut preoblacile posteljo noben vlozek ni nc pomagal nc in zdaj naj bom dva dni tako preden bo sel postopek naprej
ja zenska kaj pa moja psiha kaj mislis d sem kamen???

no pol mi se pove da itak po prvi inekciji ne bo nc ker nobeni tak hitr ne prime ??!!!

boge setre so me komj spravle v resilca ker se se oblect nisem mogla sama tako me je matralo
in gremo v lj
ko sem prisla v lj me namestijo pride zdravnica da me pregleda in sem ze tudi “rodila”
upam d so oni zdravnici povedali d tud ena inekcija deluje!!
moram jih pohvalit v klinicnem centru res so prijazni in ti dajo obcutek da nisi le kamen

potem pa se je zacela mora in sicer psiholoska jok depresija obsojanje same sebe kaj sem res tako nesposobn da se otoka ne morem obdrzat
kaj delam narobe
pa razmsljanja veloikokrat se spomnim zdravnic v ce prijazne in neprijazne.
muci me da sem ubila lastnega otrok( srcek je se bil ko sem prisla v bolnico)

boli pa se vedno ne morem in n morem se sprijaznit s tem da sem izgubila se enega malega soncka
najslabse je pa to da niti pomislit ne morem da bi bila spet noseca strah bolecina… vse se mesa med sabo..
mi bo kdaj uspelo ali sem obsojena na zivljenje brez otok…

se opravicujem samo morala sem se mal izpovedat mi je malo lazje ceprav vem da se vse slupaj zelo nerazumljivo nakracala

o klemy, seveda boš imela otroka itak da!!!!! Si pa toliko pretrpela, da boš sigurno dobila vse povrnjeno. Ne obremenjuj zdaj sebe in ne se krivit za stvari na katere nimaš nobenega vpliva, vem da je težko, potrudi se, ne obupaj,….nimam pametnega nasveta, saj veš, da ni recepta in sploh nimam nobenega dobronamernega nasveta tete, prijateljice,….ker itak ne delujejo in vsem nam gredo ti modri nasveti in plava navodila na živce,.. Lahko pa tukaj pišeš in se na tak način razbremeniš. Lahko ti samo rečem, da te razumem in držim pesti, da tu uspe!

Žal mi je, da si morala čez to, pa da o odnosu dr sploh ne govorimo.Ti kar piši, samo da bo lažje in boš lažje prebolevala izgubo.Tudi mene je strah, tako nosečnosti, kot tega, da sploh ne uspem prit do nje….žal je tudi za menoj veliko izgub.
Moje sožalje ob izgubi otročička.

škratek

tudi meni je hudo,ko pišeš,kaj se ti je zgodilo.
jaz do zdaj nisem imela problemov z zdravniki,so bili vsi prijazni.
verjamem,da je to preveč zate.boš videla,da bo tudi tebi enkrat uspelo.
mila71

hvala punci

ravno premisljujem kaj je huje to da zves da otrocku ni vec pomoci ali odnosi zdravnikov- ne vseh da ne bo pomote

grozljivka toliko sem bila zmedena da se to nisem vprasala kaj potem s plodekom naredijo dali so mi podpisat papirje da ga pokopljejo v parku zvonckov samo ne vem kako to gre a djo v skupni grobek
velikokrat se vprasam kje je sama enostavno nisem sposobna iti tja zato mu velikokrat dom prizgem svecko in misljim nanj…..

Ne sprašuj se kje je, vedno bo v tvojem srcu in vedno s tabo in kje gori svečka, sploh ni pomembno, pomemben je namen.
Jaz imam otročke v parku zvončkov, prvega izpred 20 let in nisem še bila tam, ni me sram napisat, nisem šla, ker ne zmorem jit, ne zberem poguma……zato pa jim vedno prižgem svečko na očetovem grobu, velikokrat pa tudi doma, čaprav sem potem še bolj žalostna.Letos je doma gorela le enkrat do sedaj, danes gori ponovno. Spomini so malo oživeli in prav je tako, lepo se je spomniti vonja, prstkov, nogic….najinega Bineta.
Kjerkoli želiš in prižgeš svečko ja prav.

mirno in lahko noč
škratek

Klemy…že odkar sem popoldne prebrala tvojo izpoved, razmišljam o tebi in o tem kaj naj ti napišem…pa še vedno sem brez besed.
Prav kakor je bilo verjetno tebi težko zapisat svojo zgodbo, je tudi meni težko najti tolažilne besede. Ker verjetno si slišala že vse…a največ je na tebi sami, da si tako močna, da se pobereš in greš naprej. Saj veš, vsak padec je boleč, a ko se poberemo, smo vedno močnješi…je pa potreben čas.
Pogumno naprej.

Klemy

Hudo mi je, ko berem tvoj mail. Poskušaj si najti razbremenitev preko osebne zdravnice oz. nevladne organizacije, da boš lahko šla čez nekaj časa naprej z upanjem. Mogoče ni na mestu, vendar bi sama se obrnila na vodstvo ce bolnišnice in opozorila na najmanj neprimeren, nespoštljiv ter sploh neempatičen odnos ginekologije do tebe. Verjetno bi tudi pričakovala opravičilo in pojasnilo za tako obnašanje od nje same.

Najbolj pomembno pa je, da se umiriš in se zazreš v prihodnost z upanjem, željo.

Objem in lep pozdrav
Milojka

škratek2,kako hudo mi je,ko berem tvojo zgodbo.
jaz nisem imela nič,ko berem,kaj vse ste morale potrpet tiste,ko ste imele splave.
da zanosiš,pol pa gre.
tega se tudi jaz zelo bojim ,kako se psihično potem pobrat.
je sigurno manj boleče zagledat minus,par dni je hudo,in življenje mora naprej.
vas ne znam niti potolažit,ma bodite močne,enkrat nam bo ja tistim,ki se matramo ,uspelo.

pravijo,da že ko se rodimo,imamo zapisano usodo,kaj nas čaka v življenju.
fajn usodo so mi zapisali,he
lp mila71

milojka ves nimam moci da bi se soocila s to zdravnico( sploh ker poznam veliko pacijent ki o zelo hvalijo kot prijazno potrpezljivo) in sprasujem se ce bi obvestila bolnisnico ce bi me sploh resno jemali

najbolj me je pa strah da ko bom naslednic v bolnici( upm da v porodni z bolsim namenom) da se bo prikazala ona ker vem da bo to prineslo samo strah in grozo…

upanje je treba imet vse mi moramo bit mocne in polne optimizna ce ne se nam lahko se samo zmesa

skratek hvala ti za lepe in spodbudne besede

sem pa ze tudi jaz velikokrat tako razmisljala raje bi na testu videla – kot pa da se mi potem tole dogaja zato si niti predstavljat ne morem kao vam je tistim ki ste imela svoje otroceke v rokah cutile njigove gibe brce……

vem da je kruto toda ce ze mora it vse narobe naj gre res v prvih tednih…. najhuje je ko si ze preprican zdaj pa bo potem pa…………

Tudi jaz sem imela slabo izkušnjo, z eno od G, na srečno ne v porodni, ampak jaz vem, kaj bom storila, če slučajno pade sreča na najin dom…če pridem v porodnišnico k njej, bom gladko zahtevala drugega G.
Škoda, da se vedno najde “gnil sadež” med lepimi in jim pokvari ves sijaj.

lp
škratek