Ne vem, kaj naj naredim. Najraje bi naredila samomor. Ni mi več živeti!!!! Ne vidim smisla.

Spoštovana Miša,
samomor je največji možni nesmisel,saj se še tako zamršene stvari uredijo, če ima človek na voljo dovolj časa.Dajte čas sebi, pa tudi vašim bližnjim in videli boste, kako se bodo težave, ki se vam zdaj morda zdijo mnerešljive počasi druga za drugo umikale.Ne bodite sami, poiščite sogovornika v živo! Storite to takoj!

Uf!
Nisi ne prva ne edina, ki je pomislila na samomor. Zadnjič sem slišal nek podatek iz raziskave, da v mladih letih skoraj 70% ljudi pomisli na samomor vsaj enkrat. Koliko si stara?
Če si mlada potem zagotovo imaš polno glavo problemov in misli, ki so povezane z odraščanjem. Zavedaj se, da nisi edina temveč, da so v podobni situaciji v danem trenutku vsi mladi.
Prijatelji, družba, hobiji, so tisti, ki ti lahko pomagajo do večje sreče in izpolnitve v življenju. Poišči si okolje in stvari, ki jih imaš rada, npr. vpiši se v tečaj šivanja ali v pevski zbor in videla boš kako je lahko življenje lepo. Spoznaš nove ljudi, ki ti dajo del svoje energije.
Ne pa misliti v smeri samomora, ki je res najbolj trapast izhod, ki nikogar ampak res nikogar ne odreši. Misliš, da bo tebe rešil težav? Kaj pa veš kam gremo po smrti. Mogoče je tam kamor gremo še bolj pomembno kakšen človek si. Boš v tisti svet vstopila kot samomorilec? Glavo pokonci, pogum in zaživi. Življenje je težko in ne vedno lepo, ima pa ogromno lepih trenutkov. Za te trenutke živimo vsi ljudje. In vsem nam je včasih zelo hudo.

Pozdravljena Miša:
Nekaj bi te vprašal.saj sem opazil,da si res obupana.
A bi se ti pogovorila z mano (po tel. ali osebno),o tem kakšna težava te pesti,da misliš na samomor,morda ti bom lahko kako pomagal.
Če se boš odločila za to,da boš poklicala,bom zelo vesel,vse kar se bova predpostavljeno pogovarjala bo zaupno,in bo ostalo le med nama.
Včasih se je dobro izpovedati sočloveku,kaj misliš.
Tukaj imaš mojo tel.številko-(če se ti pogovor ne bo zdel primeren,ga lahko prekineš). (040 257 210).
Druge prosim,naj ne kličejo.Hvala za razumevanje.

Upam,da boš poklicala.
Pokliči po 19 h uri,takrat sem dosegljiv.

Lep pozdrav tebi,ter Mag Vanja F.Rejec dr.med.psih

By Piccolo

Rekla si nima smisla. Do tega spoznanja sem prisel tudi jaz, pa vendar pomisli ali zivljenje sploh ima smisel pri kaksnem cloveku. Jaz osebno zivljenje jemljem kot neko najbolj nesmiselno stvar in s tem sem se sprijaznil. Tudi jaz sem bil ze na robu samomora, pa sem se enkrat zamislil, sej itak vsi okoli mene samo jamrajo tako da nisem edini, ki ni zadovoljen s svojim zivljenjem (za nekatere nazalost zivotarjenjem). Sicer pa je tudi nekdo omenil da ne ves kam gres po smrti tako, da imej tudi malo strahospostovanja do tega. Pravijo, da je zivljenje bozje darilo. In ce se ubijes vrzes darilo bogu v obraz. Ce vsaj malo verujes v boga in v vecnost ti samomor resno odsvetujem. Sicer pa se tako zakomplicirane in crne stvari v zivljenju se da vsaj malo osvetliti ce pustis casu cas.
Lahko pa tudi poves kaj te sploh tare.

Lep pozdrav!

Rada bi povedala le to, da nisem rosno mlada, temveč sem stara 26 let. Vem, da samomor ni rešitev, a včasih človek ne najde rešitve. O samomoru že nekaj časa premišljujem, a ga nisem storila za to, ker bom s tem prizadela ljudi, ki me imajo radi. Moj glavni problem je zveza s fantom, ob katerem se ne počutim varna in mu ne zaupam, saj imam občutek, da me vara, jaz pa brez njega enostavno ne znam živeti. Hvala vsem za spodbudne besede!

Daj no daj. Zaradi moškega bi uničila sebe. Ne boš verjela toda takega, ki bi bil tega vreden na tem svetu ni. Najprej moraš imeti rada sebe, da lahko znaš ljubiti druge in ljubezen tudi razumeti.
Ljudje, ki so tako močno “obremenjeni” z ljubeznijo do drugih, da brez njih ne morejo živeti dejansko te ljudi vedno bolj obremenjujejo in na koncu poči.
Ljubi sebe in življenje in stvari se bodo čudežno uredile same od sebe.

Miša: NOBEN človek, ampak res NOBEN ni vreden da si vzameš življenje. Praviš da imaš 26 let. Do te starosti bi že lahko ugotovila (odvisno koliko zvez si imela) da ljubezen pride in gre. Jaz vem kako sem se počutil, ko sva končala s punco, ki mi je pomenila vse, ČISTO vse, za njo sem bil pripravljen narediti vse, če bi ji s tem kako pomagal. Pogovori se s fantom. Verjemi, da tudi brez njega lahko živiš.
Vse v življenju se zgodi z nekim razlogom in nekatere razloge nikoli ne zvemo, ampak življenje teče dalje, mogoče če bosta končala, boš po nekaj časa spoznala nekoga ki ga boš še bolj ljubila. ampak NIKOLI ne obupaj nad sabo in svojim življenjem, dokler imaš upanje je VSE možno.
Upam da se boš pametno odločila in da se bomo še kdaj “tipkali” na forumu.
Želim ti lepše življenje.
LP Darko

Hvala vsem,ker vem, da mi želite dobro. In tudi ljudje okoli mene mi želijo tako, a trenutno sem v obdobju, ko niti sebe ne razumem. Moj fant je do mene zelo ljubeč in čudovit, me razume in želi, da bi se moje stanje popravilo, zato mi je svetoval, naj obiščem tudi psihiatra in si tako poskušam pomagati s strokovno pomočjo. Toda tako sem obremenjena z njegovo preteklostjo, da ne vidim izhoda. Pred mano je namreč spal vsaj z 10 ženskami, kar ne morem prenesti. Naj mi še tako zatrjuje, da me ima rad, da ljubi le mene in da ve, da sem jaz prava, se ne morem sprostiti in ves čas razmišljam o vseh njegovih ženskah. Pri spolnih odnosih si ga zamišljam z drugimi in se ne morem sprostiti in uživati. Hvaležna sem mu, ker je iskren in mi je povedal za vse v preteklosti. Sama sem pa tudi taka, da ga nenehno sprašujem in brskam po tem, čeprav vem, da me bo prizadelo. Zdravnik mi je za pomiritev predpisal Helex in včasih je tako neznosno, da si zamišljam, da bi vzela vse tablete naenkrat in končno prekinila vse skupaj. In nekajkrat sem to že skoraj naredila, a me vedno nekaj zadrži. Vem, da se sliši otročje pri mojih letih, a v sebi doživljam pekel. S fantom sem zaradi tega že hotela končati zvezo, čeprav ga ljubim, a sem mu pripravljena dati svobodo, ker se bojim, da me bo zasovražil zaradi vseh izpadov in sumničenj, a mi ne uspe, saj mi vedno znova dokazuje, kako rad me ima in da konca najine zveze enostavno ne more sprejeti. in tako se mučenje nadaljuje. Brez razloga sem nesramna do njega (še posebej, če mi ne izkazuje pozornosti ves čas) in do vseh okoli mene, še posebno pa želim prizadeti njega, ker ga v sebi obsojam, da je on kriv mojega trpljenja…Pred kratkim bi se tudi jaz zgražala nad tako odvisno, nesamozavesno žensko, sedaj pa sem sama postala taka in ne najdem izhoda… Posledice se močno kažejo tudi že v službi in v družabnem življenju, ki ga praktično nimam več…Vem, da verjetno ne bom zbrala poguma za tako odločilno dejanje, kot je samomor, a straši me že vedno večja želja po njem…

Spoštovana Miša,
podarite svoj Helex zanesljivi prijateljici, sami pa se zamislite ob podatku, da je vaš fant, potem ko je pobliže spoznal deset drugih, izbral prav vas, ste torej zanj najboljši in zato to mesto raje obdržite!

Miša vse je v glavi. Psihiater ti je pred mano lepo napisal, citiram : “sami pa se zamislite ob podatku, da je vaš fant, potem ko je pobliže spoznal deset drugih, izbral prav vas, ste torej zanj najboljši”. Ti pa se moras zavedati, da dokler sama tega ne dojames ne bos dosegla nicesar. Vprasaj se zakaj si tako ljubosumna in nezaupljiva. Ce te tvoj dragi ne bi imel rad, bi te potem kar si napisala sodec ze zapustil. Sprijazni se s tem da bo tvoj fant ostal s tabo in da nimas nobenih vzrokov za nezaupanje.
Ko pa ti spet v glavo pride misel na samomor ali pa ljubosumje, si pa hitro najdi nekaj s cim se bos zamotila, kajti samo tako si bos lahko vrnila zivljenje na stari tir.
Pogovori se s fantom, pogovori se s prijateljico ali pa s komerkoli. Verjamem, da nas je celo tukaj na forumu dosti, ki bi ti rade volje pomagali in ti prisluhnili. Meni je iz podobnih tezav dostikrat pomagal kratek pogovor prek irca, s punco, ki jo sploh se nisem vidl v zivo, poznava se samo prek interneta. Zato, ce ti lahko kakorkoli pomagam, jaz ali morda kdo drug iz foruma samo povej. Jaz se ti na voljo.
Lep pozdrav Darko

Kako lahko se to sliši. Najlažje je pomagati drugemu. Ampak v resnici ni čisto tako. Jaz razmišljam o samomoru že eno leto, pa nimam dovolj poguma zanj, čeprav imam že vse naštudirano, kako ga narediti. In vedno bolj se mi dozdeva, da to je rešitev. Zakaj bi se morala sprijazniti s tem, da je življenje nesmisel in živeti. Stara sem 30 let in do sedaj se ni zgodilo nič takega, da bi lahko rekla, da je vredno živeti. Če je smisel življenja v žalosti in nesreči, potem ga jaz ne vidim. Zakaj bi morala še naprej vztrajati, češ, saj bo? Koliko časa? Zakaj vam je to nekaj tako čudnega? Pač se nekomu ne da več živeti. In ali ni to stvar posameznika?! Saj živim, da ne boste mislili, da ne. Ampak koliko trpljenja bo še treba, da se bo to nehalo. Nisem ena izmed tistih, ki verjamejo v pravljice in čakajo na boljše življenje.Verjetno je stvar v tem, da nobenemu ne povem, kaj me žalosti. Problem je v tem, da se stvari ne da pozabiti in sčasoma ni lažje, kot nekateri mislijo, samo stopnjuje se, težje postaja in bolečina, ki izvira iz duševnosti je hujša kot fizična. Bom rajši nehala.

Dragi Darko,
najlepša hvala za Vaše spodbudne besede. Moram reči, da se o problemu precej pogovarjam z različnimi ljudmi, pa včasih vseeno ne vidim rešitve. Kot da me nekaj vleče v to. Problem je že tako velik, da se moj nemir seli tudi na druga področja življenja (problemi v službi, nedružabnost). Verjetno se iz tega ne bom izkopala sama. Zato res razmišljam, da bi obiskala psihiatra, čeprav me je kar malo strah. Glede na to, da v mojem okolju prevladuje mnenje, da gredo tja le nori in neumni… Se bojim, da bi me obsojali..

Spoštovama Miša,
ko se boste napotili k psihiatru, sploh ni nujno, da bi o tem obveščali širšo in ožjo javnost, psihiater pa mora o vajinem pogovoru tudi molčati.V javnosti se boste tako pojavili le v statistiki ( na primer letos je v Evropi obiskalo psihiatrične ambulante 0.1% več klientov kot lani….)

Spoštovana Tia,
strašno se motite, če mislite, da ste do danes spoznali že vse ,kar vam lahko življenje nudi! Nekatere pred tridesetim letom sploh še ne začenjanjo živeti kot žnske: že fiziologija nas uči, da se spolni nagon pri ženskah okrepi in kvalitetno diferencira šele po tej starosti.Ne le za daljnjo prihodnjost, splača se živeti že za lep današnji dan ( in si to ponoviti vsako jutro). Posnemajte Mišini dobri zgled.!

Miša hehe moram se malo nasmejati. 1. ne rabs me vikat, ker se mlajsi od tebe, ampak to sploh ni pomembno. Nori sploh ne hodjo psihiatru, oni grejo direkt v Lj-Polje 😉. ti je pa g. Vanja cisto prav povedal. Sploh ni nujno da mami poves da gres psihiatru, tut nam ne rabs povedat. Moram ti rect, da je ene par mojih kolegov ze imelo psihiatra, pa so najbrz se manj nori od mene. Ce res ne mores sama resiti problema, potem bi bilo dobro da gres psihiatru. Ce bi bil jaz v tvoji situaciji, nebi okleval. Upam da se bos modro odlocila.
P.S. Lahko pa nam sporocis (ali pa tudi ne), kako ti bo ko prides od njega.
LP Darko

Tia res je najlazje resevati tuje probleme.
Z nekom se moras pogovort. Skoraj ni cloveka, ki vsaj enkrat v zivljenju ne pomisli na samomor. Ampak ce bi nam blo zmeri lepo, kje bi sploh bil smisel zivljenja? Vsi bi uzival, noben ne bi mel skrbi, si mogoce predstavljas taksno zivljenje? Ne bom zdej nc govoru, ker te ne poznam in ne vem kaksne probleme mas.
Tut ne bi se rad ponavljal, ampak, nikoli se ti ne splaca koncat zivljenje, ker dokler si ziva upanje obstaja, ko enkrat umres, upanja ni vec. Tako da malo se zamisli nad svojimi mislimi.
Pa ponavadi je tako, ce ti po glavi letajo slabe misli, se ti dogajajo slabe stvari in obratno.
Z nekom se pogovori, mogoce ti bo lazje (lahko tudi tukaj z nami).
LP Darko

New Report

Close