No, pa še jaz povem svojo prigodo.
Včeraj je bil pri nas dan, ki nam je zelo težko “sedel”.

Moja mama bi bila stara 75 let. Pred tremi leti smo njen (zadnji) rojstni dan še proslavili v družbi prijateljev v eni gostilnici, in takrat je moj sin harmonikaš malo igral.

To je bilo zadnjič, da je imel harmoniko v roki.
Včeraj zjutraj pa je potegnil harmoniko iz kufra in igral. Mami za rojstni dan (ona je bila namreč hudo ponosna na svoje vnuka, predvsem na njegovo muziciranje).

Ja, ob takih dnevih pa človeku res ni vseeno.

Draga moja Valenska, prebiram tvoje zgodbe…moja mami je umrla 22. septembra po desetih mesecih hude bolezni.
Za diagnozo sem zvedela lani, konec novembra. Bila sem tista, ki so mi zdravniki najbolj jasno povedali, kaj nas čaka…lanski prazniki so zame minevali ob misli “tokrat je zadnjič”.
Z velikim cmokom v grlu pričakujem december, ki bo prvič brez nje…
1. decembra ima moja hčerka rojstni dan. Lani ji je mami dala darilo in še spekla torto. Zadnjič.

Želela sem ti povedati, kako zelo te razumem.
Drži se!