V četrtek malo čez 22h sem se odpravljala proti avtu na Celovški, ko zagledam gospoda, okrog 70 jih je moral imeti, ki je kar naenkrat s celim telesom padel po pločniku in obležal. Klicala sem na 112, kjer sem najprej vse razložila operaterju, ki me je vezal naprej (ne vem, na koga), ki mu zopet vse povem, ta pa me veže še naprej na zdravnika, ki me prav zdolgočaseno vpraša, če morda ni gospod samo pijan. gospod se na tresenje in pozive ni odzival, zato so rekli, da bodo poslali rešilca. Čakam pol ure, nikogar. Dva rešilca prav počasi vozita po Celovški in očitno opravljata patruljo, torej jih je bilo na razpolago kar nekaj, ni bil problem v prezasedenosti. V pol ure smo bili že trije, ki smo čakali ob gospodu, da pride pomoč. Nič. Eden od nas je ponovno polical 112, če nas “zajebavajo”, da je tukaj človek, ki potrebuje pomoč. Pa operater odvrne, da ne ve, kako da nikogar ni, da bo poslal nadomestno vozilo. čakamo še 15 minut in še vedno nikogar. Ponovno pokličem, jim pojanim, da se mi več kot pol ure zdi pa vseeno pretirano, da se čaka na pomoč in da jaz enostavno odhajam in prelagam odgovornost nanje. Operatar mi pravi, naj kar grem,da bodo prišli.In sem šla. Včeraj srečam fanta, ki je čakal z mano in mi pove, da je sam še pol ure po mojem odhodu čakal na rešilca, ki ni prišel, zato je tudi sam odšel. na, to nas čaka

Zelo odgovorno in naglo si delovala – očitno pa zelo slabo glede kraja.

Reševalna vozila ne hodijo “v patrulje” in tudi pomahati in tako vzbuditi pozornost smeš.

Kar si napisala je čisto navadna, zdravniška, zadrgnjenost, ki se ne bi smela dogoditi.
Žal, človek ob prebiranju članka pomisli kako
bi dogodek doživljal v primeru, da gre za svojca : otroka, sestro, brata……
Ne znam si predstavljati.

Naše zdravstvo ni samo na psu, je tudi brez vsake morale.
(seveda ne velja za vse, nekateri so krasni)

Toliko smo vredni, danes on, jutri TI. Zavoljo vseh nas napiši vsaj kakšen dopis na ustrezen organ!

žvim 2 minuti stran od kliničnega pa sem čakala 45 minut, kljub temu, da sem jh obvestila, da gre za možgansko kap, kar je diagnoza potrdila.
mislim, kam to pelje

Ja potem nas po tv opozarjajo da je vsaka minuta dragocena-kje je logika in zavestzdravnikov!

Trkam na les; jaz sem klicala rešilca par mesecev nazaj, sum na srčni infarkt, nekje ob 2 zjutraj.

Pri nas je bil v dobrih 5 minutah, cca 3 km, sicer brez dežurnega zdravnika, samo šofer in tehnik (zdravnik je bil na terenu, smo pač periferija z malo zdravniki), takoj peljal v bolnico na urgenco in tudi vse ostale papirje je urejal šofer.

Pri nas se je na srečo čisto vse lepo izšlo 🙂

ko je od kolegice mami skupaj padla in bila nezavestna so povedali da pa na ig ne hodijo ker je predalec in ko so koncno dobili zasebni prevoz in se sli skregat na urgenco je bilo se slabse, njeno mati so tretirali kot tazadnjo tm obup

odgovoril bi na temo od Tajda 1,prvo moras dobro pogledati katera dva resevalana vozila sta bila(po celovski vozijo iz cele Gorenjske,Lj,privat firme,skratka …)da vozila ni bilo eno uro je skoraj nemogoce ker delam v taki sluzbi da to vem,patrulje se ne opravlajo,… se zgodi da voznik-tehnik ni videl tega dogotka in bi lahko kdo od vas dvignil roko in pomahal tko da

Ja res je vsaka minuta pomembna in mislim, da bi vsak človek moral poznati osnove prve pomoči, vsaj masažo srca. Če npr. nekoga zadane infarkt je že 5 minut prepozno, če pride rešilec (Ker možganske celice začnejo odmirat po 3-5min). Zato bi lahka kdaj kir človek tud sam kaj ukrenil ne pa vse pregati na reševalce. In to ravnanje, da si odšla s kraja se mi zdi sila neodgovorno. Če si videla gospoda, kako je padel, ko si šla proti avtu (če imaš izpit, sklepam, da imaš narejen tečaj prve pomoči) bi mu lahka kot prva nudila pomoč (masažo srca) ali pa vsaj preverila vitlane znake (dihanje, pulz).
To je moje mnenje, sicer pa ne odobravam tega, da reševalci niso prišli.