Naslovnica Forum Zdravje Ginekologija Nosečnost in obporodno obdobje razvoj otrokovih možgan in dojenje

razvoj otrokovih možgan in dojenje

Zaskrbljena mamica!
Kljub izredni želji po dojenju svojega prvega otroka, mi je uspelo dojiti le 3 tedne, nato sva prešli na formulo.
Razloge ne bi razglabljala v tej rubriki, zanima me le strokovno mnenje glede vpliva materinega mleka na razvoj otrokovih možgan in intelektualnih sposobnosti, tukaj mislim na snovi ki so prisotne v materinem mleku in morda kljub kakovosti niso prisotne v mlečnih formulah.
Namreč mene so vsi mirili naj se ne vznemirjam preveč ker otrok ni bil dojen, saj bo glih tako zrastel, v meni pa ostaja grenak spomin, da ni dobil vsega kar je poreboval.
Cerkljanja in ljubkovanja tako s strani matere- mene in s strani očeta mu ni primanjkovalo, bojim se le glede snovi, ki so v materinem mleku in ki jih v formulah ni, glede razvoja otrokovih možgan.

Prosila bi za strokovni odgovor, s spoštovanjem, zaskrbljena mati.

Draga Melina!
Nisem najbolj strokoven kader za ta odgovor, po spominu pa bi rekla, da na razvoj možganov najbolj vpliva bližina matere in sprejetost, ki jo otrok občuti ob dojenju. Glede tega se dajte res potruditi, da otrok ne bo v tem smislu prikrajšan. Pred kratkim sem brala raziskavo, da so celo dojeni otroci depresivnih mater v tem smislu v prednosti pred nedojenimi otroci depresivnih mater, ker jim morajo matere z dojenjem vseeno nakloniti toliko bližine in topline, kot verjetno pri nedojenih ni potrebno. Tukaj je poudarek na dejstvu, da dojenje ni samo dajanje hrane, temveč celovito dajanje pozornosti, bližine, sprejetosti …
Snovi, encimi in podobno, kar je prisotno v materinem mleku, pa je zelo koristno za prebavo in imunski sistem otroka. Glede tega je bilo tudi tukaj na forumu objavljenih nekaj linkov na tovrstne članke.
Lp!

morda boš kaj uporabnega našla tule

Draga Melina,
razumem vašo skrb za dobrobit in dober razvoj vašega otročka. Zanima vas, kako materino mleko vpliva na razvoj otrokovih možganov in intelektualnih sposobnosti.

Da, povsem drži, da veliko otrok, ki so hranjeni z mlečno formulo, prav tako zrastejo v zdrave otroke in se lepo razvijajo. Res pa je tudi, da dolgoletne raziskave kažejo, da so dojeni otroci bolj zdravi in imajo manj obolenj. In res je, da materino mleko vsebuje snovi, ki jih formule ne, ker jih ni mogoče ponarediti.

A – ni pomembno samo to, kaj otrok uživa (hrano), ampak so nadvse pomembni tudi drugi vplivi, ki spremljajo dojenje: dotik, ljubkovanje, verbalna in neverbalna komunikacija, skrb za zdravje otroka ipd. Zelo pomembno in zelo dobro je, da kljub temu, da ne dojite več, otročka veliko ljubkujeta oba starša – to je zelo pomemben faktor za dober otrokov razvoj. Kot je lepo napisala Jasna – sprejetost in bližina staršev sta najbolj pomembna. Tudi link, ki ga je prijazno podala PikaPoka, kjer dr. Sears piše o tej temi je zelo informativen.

Prilagam pa še predavanje IV. simpozija z naslovom “Dojenje, več kot hranjenje” iz Zbornika Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja Unicef Slovenija, 30.9 in 1.10.2005, kjer je strokovno in znanstveno opisano to, kar vas zanima.

VPLIV DOJENJA NA KOGNITIVNI RAZVOJ OTROK

Breastfeeding and cognitive development of children

Asist. Andreja Tekauc Golob, dr. med., spec. pediater, IBCLC.
Učna bolnišnica Maribor, Ginekološko porodniški oddelek, Neonatalni odsek, Maribor

Ključne besede: dojenje, kognitivni razvoj, meta analiza
Key words: breastfeeding, cognitive development, meta analysis

UVOD
V zadnjih desetletjih je mnoge raziskovalce pritegnil vpliv prehrane v rani mladosti na telesni in umski razvoj otrok. Ali se dojeni otroci razlikujejo od otrok hranjenih z umetnimi mleki tudi po intelektualnem razvoju se sprašujejo v številnih študijah. Pozitiven vpliv dojenja na kognitivni razvoj ima številne razloge: nekatere sestavine materinega mleka, ki jih ne najdemo v prilagojenih mlekih , spodbujajo razvoj osrednjega živčevja. To so dolgoverižne nenasičene maščobne kisline, sializirani oligosaharidi, TSH, nevrotenzin, rastni faktor za živčevje in encimi (lizocim in peroksidaza) (1). Telesni stik med materjo in otrokom pripomore k čustveni navezanosti med njima in spodbuja razvoj (2). Domače okolje ima prav tako pomemben vpliv na šolski uspeh (3). Materina izobrazba, inteligenca in materin odnos do zdravja je značilno povezan z uspešnostjo dojenja (4,5,10,23). Otroci neporočenih mater z nizkim inteligenčnim kvocientom imajo slabši kognitivni razvoj (6). Materina odločitev za dojenje, posebej za dolgo dojenje kaže na njeno skrb za zdravje otroka in motivacijo, da stimulira otrokov razvoj. Na kognitivni razvoj vplivajo številni dejavniki, tudi genetski, zato je raziskave potrebno skrbno ovrednotiti (1).

METODA
Pregled dosegljive literature, v kateri so objavljene raziskave, ki obravnavajo vpliv dojenja na različne oblike kognitivnega razvoja: inteligenost, govor, branje, razumevanje, možnost izražanja. Upoštevani so članki, kjer je natančno opredeljena oblika hranjenja, načini testiranja otrok in upoštevani spremljajoči vplivi na kognitivni razvoj.

REZULTATI
Horwood in sodelavci iz Nove Zelandije so spremljali način hranjenja in testirali govorno sposobnost in sposobnost reševanja problemov pri 280 otrocih z zelo nizko porodno težo. Ugotavljajo značilen porast opisanih sposobnosti pri otrocih v povezavi z meseci hranjenja z materinim mlekom. V raziskavi ni navedeno, če so bili otroci hranjeni izključno z materinim mlekom. Nekateri vplivi iz okolja niso upoštevani : materin IQ, kvaliteta starševstva, domače okolje. Upoštevana je izobrazba staršev in njihova pričakovanja glede otroka (8). Isti avtor je pri večjem številu donošenih otrok upošteval več vplivov iz okolja, izključno dojenje in za testiranje uporabil običajne teste šolskega uspeha in šolski uspeh v celoti pri 18 – letnikih. Pri socialnih in družinskih vplivih je upošteval materino starost ob porodu, stopnjo izobrazbe, socioekonomski položaj, zakonski stan, kajenje, življenski standard in dohodek družine. Ugotavlja, da so dlje dojile matere starejše od 25 let, izobražene, gmotno bolje preskrbljene, v partnerskem odnosu, nekadilke. Upošteval je tudi nekatere perinatalne vplive: spol, porodno težo, gestacijsko starost in prvorojenost. Ugotavlja značilen pozitiven vpliv porodne teže in negativen vpliv prvorojenosti na dolžino dojenja. Ugotavlja značilno boljši šolski uspeh in uspeh otrok pri različnih testiranjih v sorazmerju z dolžino dojenja tudi po upoštevanju naštetih vplivov. Pri upoštevanju izključnega dojenja je ta korelacija še prepričljivejša. Spol otroka nima vpliva (9).
Jakobsonova s sodelavci je ocenjevala inteligentnost in govorne sposobnosti 323 4-letnih otrok, ki so bili dojeni in primerjala z nedojenimi otroci. Ponovno je pri 280 otrocih primerjala inteligentnost v starosti 11 let. Če je upoštevala samo način hranjenja pri otrocih, sta skupini dojenih otrok izkazovali višjo stopnjo inteligentnosti in govorne sposobnosti posebej, če so bili dolgo dojeni. Po upoštevanju materine izobrazbe, inteligentnosti in vplivov domačega okolja, pa razlika med dojenimi in nedojenimi otroci ni bila več statistično značilna. Ugotavlja, da je dojenje posebej koristno za otroke v manj spodbudnem intelektualnem okolju (6).
Značilno dobrobit dojenja pri testiranju govornega spoznavanja Peabody Picture Vocabulary Test Revised (PPVT-R) ugotavlja Quin s sodelavci. Kljub upoštevanju številnih socialnih in starševskih vplivov, so otroci pri 5. letih dosegli boljše rezultate, če so bili dojeni. Uspešnost je naraščala z meseci dojenja pri deklicah, pri dečkih pa je razlika od nedojenih otrok postala značilna šele po 7. mesecih dojenja (11).
Podobno tudi Oddy in sodelavci v svoji prospektivni študiji ugotavljajo značilen pozitiven vpliv dojenja preko 6 mesecev pri testiranju govornega spoznavanja otrok v starosti 6 let, kakor tudi pri splošnem testuiranju istih otrok v starosti 8 let. Po upoštevanju materine izobrazbe in govorne sposobnosti so razlike v primerjavi z nedojenimi otroci še vedno zaznavne, ne pa statistično značilne (12).
Pri skandinavskih otrocih so Angelsen in sodelavci primerjali kognitivni razvoj otrok dojenih do 3 mesece in do 6 mesecev v starosti 13 mesecev in 5 let. Po upoštevanju materine starosti, izobrazbe, inteligence in kajenja v nosečnosti, ugotavljajo, da ima daljše dojenje pozitiven vpliv na kognitivni razvoj otrok (13). Podobno ugotavlja tudi Gomez s sodelavci pri testiranju dveletnih španskih otrok (14).
O’Connor in sodelavci ugotavljajo, da so posebej prezgodaj rojeni otroci z zelo nizko porodno težo (VLBW) zelo prikrajšani, če ne dobijo materinega mleka. Dokozaheksanoična kislina (DHA) se kopiči šele v zadnjem trimesečju nosečnosti, zato so zaloge pri prezgodaj rojenih otrocih premajhne za velike potrebe razvijajočih se možganov (15). Pozitiven vpliv dokozaheksoične in arahnidonske kisline(ARA), ki sta sestavini materinega mleka, raziskujejo Auestad in sodelavci pri otrocih, ki so bili hranjeni z dodatkom obeh polinenasičenih dolgoverižnih kislin v prilagojenem mleku (16).
Zanimivo opazovanje razvoja nedonošenih otrok je objavil Feldman s sodelavci. Pri 86 nedonošenih otroci z enakimi faktorji rizika, ki so bili hranjeni z različno količino materinega mleka, so pri 37 tednih korigirane gestacijske starosti posneli njihovo obnašanje do mater in ocenili nevrološki razvoj. Pri 6 mesecih popravljene starosti so otroke ponovno testirali z Byleyevim razvojnim testom. Otroci, ki so dobili več materinega mleka so izkazovali boljšo socialno interakcijo, budnost in gibalno sposobnost. Otroci mater, ki so bile v zgodnjem obdobju manj depresivne in so se več dotikale otrok, so imele več mleka, njihovi otroci so bolje napredovali (17).
Smithova in sodelavci so pri 439 nedonošenčkih s porodno težo manj kot 1500 gramov opazovali vpliv dojenja in hranjenja z materinim mlekom na intelektualni razvoj, govor, orientacijo in gibalno spretnost ter spomin. Najboljše rezultate so dosegali dojeni otroci. Ob upoštevanju vplivov domačega okolja, materinih govornih sposobnosti, izobrazbe in poklica staršev ter dolžine hospitalizacije, so razlike med dojenimi in z materinim mlekom hranjenimi otroci ter nedojenimi otroci še vedno zaznavne, ne pa statistično značilne (18).
Podobno so Pinelli in sodelavci primerjali psihomotorni razvoj pri 148 prezgodaj rojenih otrocih z zelo nizko porodno težo v starosti 6 in 12 mesecev. Matere so same izbrale način hranjenja otrok. V začetku so bili hranjeni z izbrizganim materinim mlekom, nato dojeni. Po upoštevanju sociodemografskih vplivov, so dobili majhno, a neznačilno razliko v korist otrok hranjenih z materinim mlekom (19).
Nekaj raziskav je bilo opravljenih tudi pri zahiranih otrocih, ki so se rodili s porodno težo dosti premajhno za njihovo zrelost.
Morley in sodelavci iz Londona ugotavljajo, da so zahirani otroci posebej rizični za ugoden nevrološki razvoj. V reviji Pediatrics leta 2004 objavili svojo raziskavo, v kateri so primerjali skupini zahiranih otrok, hranjenih z materinim mlekom in obogatenim umetnim mlekom. Teoretično naj bi obogateno umetno mleko pripomoglo k boljšemu nevrološkemu razvoju teh otrok. V raziskavi so sodelovali le zdravi zahirančki. Testiranja so opravili pri 9 in 18 mesecih starosti otrok. Dojeni otroci so dosegali značilno boljše rezultate, posebej velika razlika se je pokazala pri deklicah. Zaključujejo, da je dojenje posebej koristno za ob rojstvu zahirane otroke (20).
Rao in sodelavci iz ZDA in Norveške ugotavljajo, da je izključno dojenje še posebej koristno za zahirane otroke. Primerjali so nevrološki razvoj 220 zahiranih otrok in 299 ob rojstvu primerno velikih otrok in ob tem upoštevali dolžino izključnega dojenja pri otrocih. V raziskavo so vključili matere, pri katerih so že v 25. tednu nosečnosti ugotavljali zastoj rasti ploda in otroke in nato njihove otrke, če so se rodili zahirani. Testiranje psihomotornega razvoja so opravili v starosti 13 mesecev in 5 let. Inteligenčni količnik zahiranih otrok dojenih 24 tednov je bil 11 točk višji kot pri zahiranih otrocih dojenih le 12 tednov. Razlika pri enako dolgo dojenih otrocih rojenih s težo primerno za starost je bila le 3 točke. Količnik se pri obeh skupinah otrok ni razlikoval, če so bili dolgo dojeni. avtorji priporočajo izključno dojenje dojenje 24 tednov (21).

ZBRANI PODATKI IZ PREGLEDANIH RAZISKAV

RAZISKAVA,
Število otrok Materino mleko Izključno dojenje Testiranje razvoja, starost Upoštevani ostali vplivi Vpliv
Horwood in sod. (2000), 280 Da Ne Inteligenca (WISC-R), govor, izražanje, 7-8 let Da/Ne Da
Horwood in sod.(2004), 1064 Da Da WISC-R, šolski uspeh, testi, 18 let Da Da
Jacobson in sod. (1998), 323, 280 Da Ne IQ, slikovno-govorni test Da Ne
Quinn in sod. (2001), 3880 Da Ne PPVT-R,6 mes, 5let Da Da
Smith in sod. (2003), 439 Da Da PPVT-R, govor, spomin, vid, 6-8 let Da Da
Oddy in sod., (2003), 1450/1375 Da Da PPVT-R,6 let
WISC, 8 let Da Da
Angelsen in sod. (2001), 345 Da DA Bayley,13 mes, WPPSI-R, PPVT, 5let Da Ne
Gomez in sod. (2004) Da Da Bayley, 24 mes Da Da
Feldman (2003) 86 Da Ne Bayley Ne Da
Pinelli (2003) 148 Da Ne Bayley, MDI, PDI,
6 in 12 mes Da Da
Morley (2004) 299 Da Da PDI, MDI, 9 in 18 mes Ne Da
Rao (2002) 519 Da Da Bayley, Wechler, 13 mes in 5 let Da Da

ZAKLJUČKI
Na področju vpliva dojenja na kognitivni razvoj otrok so bile narejene številne meta analize objavljenih študij.
Meta analiza Anderssona in sodelavcev, ki so pregledali 20 člankov s podobno vsebino ugotavlja značilen pozitiven vpliv dojenja na kognitivni razvoj otrok tudi po upoštevanju dodatnih vplivov na razvoj otroka. Otroci z nizko porodno težo pridobijo več kot ob rojstvu normalno težki otroci (22).
Meta analiza, ki so jo leta 2004 objavili Anjali Jain in sodelavci v reviji Pediatrics kritično ocenjuje 40 publikacij od leta 1929 do 2001. Zaključujejo, da 68% člankov ugotavlja pozitven vpliv dojenja na razvoj inteligence, da pa sta samo dva od njih temeljila na ustrezni metodologiji. Od teh dveh, so samo v enem dokazali značilno razliko v inteligenčnem razvoju dojenih in nedojenih otrok. Zaključujejo, da ni prepričljivih dokazov o vplivu dojenja na boljši psihomotorni razvoj otrok in da so potrebne bolj natančne raziskave na tem področju, da bi lahko to trdili.
Ugotavljam, da številne raziskave poudarjajo pomen dojenja za boljši motorični intelektualni razvoj otrok. Verjetno pa ne gre zgolj za vpliv materinega mleka, ampak za številne vplive, ki spremljajo dojenje: dotik, ljubkovanje, verbalna in neverbalna komunikacija, skrb za zdravje otroka ipd. Posebej koristno je materino mleko za razvoj otrok iz intelektualno manj spodbudnih okolij, razvoj prezgodaj rojenih otrok in tistih, ki so rojeni s porodno težo prenizko za starost. Za posebej koristno se je izkazalo izključno dojenje in dolgo dojenje. S tega stališča je dojenje nadvse koristna dota za življenje.

Literatura:
1. Drane DL, Logemann JA. A critical evaluation of the evidence on the association between type of infant feeding and cognitive development. Paediatr Perinat Epidemiol 2000;14:349-56.
2. Newton N, Newton M. Psychologic aspects of lactation. N Engl J Med 1967;277:1179-88.
3. Bradley RH, Caldwell BM, Rock SL.Home environment and school performance: a ten-year follow-up and examination of three models of environmental action. Child Dev 1988;59:852-67.
4. Silva PA, Buckfield P, Spears GF. Some maternal and child developmental characteristics associated with breast feeding: a report from the Dunedin Multidisciplinary Child Development Study. Aust Paediatr J 1978;14:265-8.
5. Pesa JA, Shelton MM. Health-enhancing behaviors correlated with breastfeeding among a national sample of mothers. Public Health Nurs 1999;16:120-4.
6. Jacobson SW, Chiodo LM, Jacobson JL. Breastfeeding effects on intelligence quotient in 4- and 11-year-old children. Pediatrics 1999;103:71-77.
7. Wigg NR, Tong S, McMichael AJ, Baghurst PA, Vimpani G, Roberts R. Does breastfeeding at six months predict cognitive development? Aust N Z J Public Health 1998;22:232-6.
8. Horwood LJ, Darlow BA, Mogridge N. Breast milk feeding and cognitive ability at 7-8 years. Child Fetal Neonatal Ed. 2001;84:F23-7.
9. Horwood LJ, Fergusson DM. Breastfeeding and later cognitive and academic outcomes. Pediatrics 1998;101:9-16.
10. Bacharach VR, Baumeister AA. Effects of maternal intelligence, marital status, income, and home environment on cognitive development of low birthweight infants. Pediatr Psychol 1998;23:197-205.
11. Quinn PJ, O’Callaghan M, Williams GM, Najman JM, Andersen MJ, Bor W. The effect of breastfeeding on child development at 5 years: a cohort study. Paediatr Child Health 2001;37:465-9.
12. Oddy WH, Kendall GE, Blair E, De Klerk NH, Stanley FJ, Landau LI, Silburn S, Zubrick S. Breast feeding and cognitive development in childhood: a prospective birth cohort study. Paediatr Perinat Epidemiol 2003;17:81-90.
13. Angelsen NK, Vik T, Jacobsen G, Bakketeig LS. Breast feeding and cognitive development at age 1 and 5 years. Arch Dis Child 2001;85:183-8.
14. Gomez-Sanchiz M, Canete R, Rodero I, Baeza JE, Gonzalez JA. Influence of breast-feeding and parental intelligence on cognitive development in the 24-month-old child. Pediatrics 2004;43:753-61.
15. O’Connor DL, Hall R, Adamkin D, Auestad N, Castillo M, Connor WE, et al. Ross Preterm Lipid Study. Growth and development in preterm infants fed long-chain polyunsaturated fatty acids: a prospective, randomized controlled trial. Pediatrics 2001;108:359-71.
16. Auestad N, Scott DT, Janowsky JS, Jacobsen C, Carroll RE, Montalto MB, et al. Visual, cognitive, and language assessments at 39 months: a follow-up study of children fed formulas containing long-chain polyunsaturated fatty acids to 1 year of age. Pediatrics 2003;112:e177-83.
17. Feldman R, Eidelman AI. Direct and indirect effects of breast milk on the neurobehavioral and cognitive development of premature infants. Psychobiol 2003;43:109-19.
18. Smith MM, Durkin M, Hinton VJ, Bellinger D, Kuhn L. Influence of breastfeeding on cognitive outcomes at age 6-8 years: follow-up of very low birth weight infants. Epidemiol 2003;158:1075-82.
19. Pinelli J, Saigal S, Atkinson SA. Effect of breastmilk consumption on neurodevelopmental outcomes at 6 and 12 months of age in VLBW infants. Neonatal Care 2003;3:76-87.
20. Morley R, Fewtrell MS, Abbott RA, Stephenson T, MacFadyen U, Lucas A. Neurodevelopment in children born small for gestational age: a randomized trial of nutrient-enriched versus standard formula and comparison with a reference breastfed group. Pediatrics 2004;113:515-21.
21. Rao MR, Hediger ML, Levine RJ, Naficy AB, Vik T. Effect of breastfeeding on cognitive development of infants born small for gestational age. Paediatrics 2002;91:267-74.
22. Sommerfelt K, Andersson HW, Sonnander K, Ahlsten G, Ellertsen B, Markestad T, et al. Cognitive development of term small for gestational age children at five years of age. Arch Dis Child 2000;83:25-30.
23. Anderson JW, Johnstone BM, Remley DT. Breast-feeding and cognitive development: a meta-analysis. Clin Nutr 1999;70:525-35.

Prijazen pozdrav! Karmen Mlinar, svetovalka za dojenje pri La Leche League International <http://www.dojenje.net>

Pozdravljeni!
Razumem vašo skrb glede dojenja oz. nedojenja, vendar mislim, da naj vas ne skrbi preveč. Seveda ima dojenje mnoge prednosti, a ni vse! Mnogo otrok odrašča ob mlečni formuli, med njima sva bili tudi midve s sestro, pa kot otroka nisva bile veliko bolni, razvijali sva se normalno, odrasli pa v dekleti, brez vsakršnih težav v šoli ali kaj podobnega…in mislim, da je takih otrok večina!
Tako, da če dojenje ni steklo, pač ni steklo, mogoče bo pa pri naslednjem otroku…zdaj se ne splača preveč obremenjevat s tem!
Lp
Špela