Povejte mi, tako, brez pluvanja: kako se počuti moški, ki ima doma otročka, ki ga ima neskončno rad in za katerega bi naredil vse na svetu, zaljubljen je pa v nekoga, ki ni otročkova mama?

Razmišlja, da bo morala biti njegova zveza z novo ljubeznijo kratkotrajna, z njegovim otrokom pa dolgotrajna. Resnica boli.

Da se rajši vsak dan vrača k otroku in njegovi mami (čeprav je nima več ful rad)!
Drugi pa nameni ukradene, skrivne trenutke….

Tk si jaz mislim, moški bojo pa najbolj vedeli…

lp

Brez pljuvanja. Trapasto vprašanje ciklama. Nihče od moških nima otroka neskončno rad, ali drugače, po naravi ga ne more imeti tako rad kot ženska. Neskončno rad, ga ima samo kadar to potrebuje, za manipulacijo nad žensko.
Odnos očeta do otroka je povsem drugačen, kot odnos mati – otrok. Kar sa pa zaljubljenosti tiče, hm, omenjeni moški mora biti IZJEMA 🙂 .

Zgoraj je napisano, da bi za otroka naredil vse na svetu – torej.

Sama si lepo opisala njegovo počutje: razdvojenost. Morda pa gre le za začasno muho, da ga je kakšna prijateljica vzela na muho in ga poskuša zbegati in mešati štrene. Kdo ve zaradi kakšnih razlogov. Nevarne so predvsem take, ki se ločujejo ali jih je partner pred kratkim zapustil. Potem hočejo nemudoma dokazati, kako hitro lahko osvojijo drugega.
Predlagam ti, da poskušata ohraniti trdno zvezo, sploh pa sedaj ko je otrok še majhen – to ne bi smel biti problem. Poskušaj se mu približati, ga znova osvojiti in navezati zgolj nase. Njegovo trenutno razdvojenost poskusi pri tem odmisliti, čeprav vem, da to zate ne bo enostavno, ker boli. Želim vama, da spet najdeta tisti potrebni duševni mir in ljubezen, ki sta nujna za srečno družinsko skupnost. Mislim, da še ni nič zamujenega. Z drugačnim ravnanjem pa ga utegneš izgubiti, saj bo oporo iskal drugje, odnosi med vama pa se bodo krhali še naprej.
Težko je seveda takole na daljavo deliti primerne nasvete, ker sama najbolje poznaš situacijo v kateri sta se znašla. Skratka, želim vama vse najboljše! Pa nam napiši kdaj kasneje, kako vam uspeva, boš?

Lahko pa se odloči za življenje z žensko, ki jo ljubi in ohrani stike s svojim otročkom. Bolje, kot da ostane z žensko, ki je ne ljubi več, samo zaradi otroka. V tem primeru otrok veliko bolj trpi.
Sama pravzaprav ne razumem ljudi, ki ostanejo skupaj le zaradi otroka in sicer v prepričanju, da bo to bolje za otroka. Travme pa so žal v takih primerih večje in ljudje nezavedno otrokom delajo veliko večjo škodo, kot če bi šli narazen.

Odvisno od marsičesa. Kofetarica, saj ni nujno, da je trenutno le dojenček tisto, kar ju še veže. Mislim, da so moški prehitro zbegani, potem jim je pa kaj hitro žal, da so se odločili za novo zvezo, saj nova partnerica šele potem pokaže, kakšna je v resnici. Žal je preveč moških, ki razmišljajo preveč s spodnjo glav(c)o. Se strinjaš?
Osebno meni, da je še vedno bolje ohraniti zakon, ne pa ob prvi ‘zaljubljenosti’ mladega očeta vreči puško v koruzo. Tudi otroku, ki ostane sam z mamico, ni lahko in je v življenju za marsikaj prikrajšan. Mislim, da je naloga obeh partnerjev, da poskušata ohraniti zakon in družino, če je to le mogoče, seveda ne za vsako ceno in če postane življenje nevzdržno. V takem primeru je res primernejša rešitev ločitev.

pepermint, pojasni mi prosim svoje pisanje. Zdi se mi zanimivo, a ga ne razumem povsem. Kakšen je torej odnos oče-otrok? In zakaj bi moral biti ta moški izjema – morda ker si ponavadi moški želijo le sex? Pojasni, prosim.

In Silvo – zelo lepo napisano, a žal jaz nisem otročkova mama – razumeš?

…imeti rad otroka…..ali imeti rad partnerja,
je pač zelo velika razlika ,in če tega ti ne ločiš,mi je zelo žal,a slabo poznaš moški svet,ko se moški resnično zaljubi,njegova zaljubljenost traja….

..morda res
imaš prav!!!!!

Bedarija!!!!!!

tako je ,se popolnoma strinjam.

Pepermint, tako trapastega posploševanja pa še ne! Strinjam se, da je odnos oče-otrok drugačen kot odnos mati-otrok, ampak to nikakor ne pomeni, da je manj trden, ljubeč, iskren,… Veš, žal obstajajo tudi ženske, ki svojih otrok nimajo rade in nimajo do njih nikakršnega odnosa. 🙁((

Strinjam se, Silvo, da preveč moških razmišlja s spodnjo glavo. Ampak še vseeno menim, da če gre tu za PRAVO LJUBEZEN (ne le zaljubljenost, pač pa to drugo žensko tudi LJUBI), je bolje, da odide od žene, ki je ne ljubi in ne vztraja v zakonu le zaradi otroka. Saj otrok ne bi bil sam z mamo, IMEL BI OČETA, pač fizično ne bi živeli skupaj. Bolje, kot da bi poslušal starševske prepire ali pa bi občutil hladnost starševskih odnosov.

Kleo ter Ciklama, če pogledaš okrog sebe, ti bo hitro jasno da je vsaj 90 % zelo skrbnih mater, medtem ko je le malo število mater neodgovornih in slabih.
Neodgovornih in slabih očetov je veliko več. Zakaj? Zato ker je veliko mož vstopilo v vezo zgolj zaradi ženske, ne pa tudi zaradi otrok in ustvarjanja družine. Menim, da je dober odnos očeta do otroka, preko matere in ne direktno z otrokom. Po tej logiki oče pomaga materi pri vzgoji otroka, ne pa da on vodi vzgojo otroka. Njegova naloga naj bi bila, da iz dekleta, (ki je postala mati ) ” naredi” moralno močno ženo, ki posledično postane zelo dobra mati.
Verjetno bo kdo ugovarjal in rekel, to je patriarhalni sistem. Oče – mati – otrok. Nič zato. Tako deluje narava in od narave se lahko veliko naučimo.

Tukaj ne bom razlagal svojega mišljenja glede ženske čustvene ODVISNOSTI
od otrok, ter njihovega črpanja energije iz omenjenega odnosa. Povem le to da moški, z mojega stališča ne more biti tako navezan na otroka kot ženska, zato je njegova ljubezen drugačna.

Ciklamca, IZJEMA sem napisal namenoma, ker sem prepričan, da ta moški nima dvojnika 🙂

Kofetarica,

načelno se strinjam s tabo, vendar zanemarjaš tale dejstva:

1. moška zaljubljenost in ljubezen sta ZELO drugačni od ženske zaljubljenosti. Ženske smo ob “nesrečni” na smrt bolne, moški pa to preboli, ko nekajkrat gre z drugo ali več njimi.(Mogoče tudi kakemu delam krivico.)

2. prav nihče ne ve, kaj je bolje za otroka. Na istem otroku dveh različnih situacij ni mogoče preverjati, otroci pa funkcionirajo zelo hecno, veš. Tudi če so večkrat tepeni kot siti, hočejo k staršem, če jih socialna odpelje. In lažje prenesejo, da se starša prepirata, kot da katerega ni.

3. če je otrokov oče zaljubljen v drugo žensko, še ne pomeni, da se bo v družini prepiral z ženo ali maltretiral otroka. Moški niso samo nasilneži, nekateri znajo tudi lepo, kulturno in brez grdih besed ali ravnanj mirno (brez)spolno živeti ob ženi in otroku, ob tem pa ljubijo drugo, ČE mu to dovolita ženski(!).

Problem je torej povsem drugje. Ženski sta tisti, ki vesta, kaj hočeta in bosta posredno prizadeli otroka, razdrli družino in vsi bodo nesrečni.

Ciklamca,

če si ti tista ljubljena, dobro premisli. Naslednjič boš imela ti njegovega otroka in bo zaljubljen v tretjo. Če imaš prijateljico v kateri od teh vlog, bodi raje tiho, da ne boš čez nekaj let česa kriva. Če pa te samo firbec matra, kako razmišljamo, bi bilo pa prav, da nam še ti poveš, kaj misliš.

MimaŠ

1. Ljubezen in zaljubljenost sta dva popolnoma različna pojma in ju niti malo ne zamenjujem. Ljubezen traja, zaljubljenost pa načeloma mine po šestih mesecih. Tako pri moškemu kot pri ženski.

2. Ne moreš trditi, da otroci lažje prenašajo prepir, kot da enega od staršev ni. Saj ne, da ga ni. Ohranja stike z njim, vendar pa ne živi z njimi pod isto streho.

3. Le kako se mora bedno počutiti ženska, ki ve, da njen moški ljubi drugo in da bo ostal z njo le zato, da bodo od zunaj zgledali “pošlihtana” družina? Po moje fajn ponižano, zato še vedno zagovarjam, da nima smisla ostati z neko osebo le zato, ker ju veže samo otrok, pa čisto nič drugega.

Hm – kakšen odnos pa ima do otročkove mame?

Obilo uspeha!

Hm, ne vem, ker se mi to še ni zgodilo hkrati – ko sem bil zaljubljen v kakšno (tudi drugo), nisem imel otrok, odkar imam dve mali punčki, pa še nisem bi zaljubljen v kakšno drugo. 🙂 Bi pa se v tem primeru zagotovo počutil precej razdvojeno, to pa zagotovo. In po določenem času gotovo krivo…

Ti pa povem to, da zaljubljen sem že bil prej, ampak vse zaljubljenosti skupaj ne sežejo do nog “zaljubljenosti” ali bolje rečeno ljubezni do lastnega otroka. Čeprav mi bo nekdo nekaj postov zgoraj vehementno trdil, da kot moški/oče ne morem imeti tako rad kot ženska/mati. To je zgolj posploševanje brez vsake osnove. Samo drugače rad ga imaš kot mati, a zato nič manj, in oni tebe nazaj.

In če bi se mi pojavil primer, da bi čutil, da se v kakšno drugo žensko zaljubljam, bi ne dopustil, da bi to pripeljal do te mere, da bi moral izbirati med njo ter otrokom in pri tem “na suhem” pustil tretjo osebo, ki je pri tem v odrinjenem položaju – otrokovo mati, torej mojo punco, ženo. Nikakor. In dokler se vračam domov, kjer me čakajo trije ženski nasmeški, za četrtega nekje drugje nikakor ni ne časa ne prostora. Ne morem namreč razumeti, kako bi lahko imel rad samo otroka in ne otrokove matere – v tem primeru je najbrž otrok samo sredstvo izsiljevanja le-te?

Ampak ja… nekateri bodo rekli “nikoli ne reci nikoli”… 🙂

New Report

Close