lep pozdrav Primož!

Dolgo hodim na to stran, prvič pa zasledim ta forum. Ej simpatičen je.

Zanima me tvoje mnenje glede sledeče stvari:

Imam fanta že leto in pol in je moj prvi fant v vsem. spoznala sva se na netu. Klepetala sva, se srečala in začela prijateljstvo, ki je z njegove strani preraslo v zaljubljenost. Pri meni ni bilo tako. vendar sem kljub temu pristala na razmerje. S časom sem ga vzljubila in začela ljubiti. Ko sem mu začela zaupati, pa sem doživela presenečenja. Našla sem cel seznam tel. št., zloženih po abecednem vrstnem redu-gre za ženske iz neta. Med njim sem bila tuid jaz. Ko sem to našla, sem hotela končati zvezo, vendar me je prepričal, da je to preteklost. Odpustila sem mu, ampak od takrat sem nezaupljiva.

Spoznala sem ga v fazi, ko je bil najbolj na tleh. pomagala sem mu na faxu, se učila z njim, mu pomagala. Fant se je postavil na noge in mi to vračal v popolnosti. hvležen je in mi to želi povrniti. skupaj s e imava fajn in uživava v družbi drug drugega. bolj, ko sem ga spoznavala, raje sem ga imela in on tudi mene. Zaprosil me je tudi za roko. zdaj ko pišem, sploh ne vidim problema.

Zakaj se mi cel čas zdi, da ni pravi zame, da me bo varal, da bo klical druge ženske, čeprav mi vedno pokaže mobitel in smse, ker mi hoče dokazat, da nima nikogar drugega. On je prepričan, da sem ljubezen njegovega življenja, jaz pa niti malo. Mogoče zato, ker je moj prvi? On je imel pred malo tri punce, vse so pustile njega, ker jih je po moje dolgočasil(TO SEM RAZBRALA IZ NJEGOVEGA pričevanj). Vedno mi zatrjuje, da še takšne punce ni srečal, mislil je da takšne sploh ne obstajajo. Na vsak način mi želi pokazati in dokazati ljubezen, jaz pa ne verjamem.

Tudi jaz imam njega rada, vsak dan bolj, samo zdi se mi, …kaj pa vem

Kaj mi svetujete?

klara

p.s. upam, da ne delujem preveč zmedeno. sem na razpotju, kako naprej.

Jaz mislim, da si razdvojena predvsem zato, ker ga nimaš rada, ampak si se ga samo navadila.

Tisti seznam je brez veze, če bi jih imel več, bi že kaj opazila v tem letu in pol kar sta skupaj.

Dvomiš o njem, ker sama dvomiš v sebe, v svojo ljubezen do njega, ki je pravzaprav ni: “On je prepričan, da sem ljubezen njegovega življenja, jaz pa niti malo. “
Če dvomiš, ga pusti.
Ker očitno tudi tebe dolgočasi.
Bo fer do njega.
Jaz že ne bi hotela hodit z nekom, ki me v bistvu ne mara, tako kot je s tvojimi čustvi do njega.

Tale “vsak dan bolj ga imam rada” ni bil ravno prepričljiv, ker stoji za njim “samo zdi se mi….”

Vzemi se v roke, pa si priznaj, da ga globoko v sebi nimaš rada; bodi poštena in ga pusti, ker ga nimaš rada, ne zaradi sezmana, ki je očitno bil samo izgovor in prilika.

Ni ti treba biti več razdvojena, ker v bistvu veš, kaj bi rada, samo grda ne bi rada bila.

Pa saj ne boš. Samo poštena do sebe in njega.

bilina!

To, kar si na koncu napisala, je popolona res. NOČEM GA PRIZADET!
To imaš popolnoma prav!

Samo glede tega, da ni ljubezen mojega življenja pa se bojim, da tudi, če jo bom našla, ne bom niti opzaila. kaj če mu delam krivico?

Sem človek, ki vse popolnoma analizira in stvari zakomplicira. Sploh se ne morem prepustit ljubezni, ker se cel čas samo sparšujem, če je pravi.

Ti mi predlagaš, da prekinem zvezo?

A veš, da je na dnu srca sploh ne želim….

Seveda se ne moreš prepustit ljubezni, ker je NE čutiš. Ne moreš se prepuščati nečemu, česar ni, česar ne čutiš. Se lahko usedeš na stol, za katerega čutiš, da je privid in ti kar naprej prihaja na misel, ali je ali ni? NI PA KONEC.
In mislim, da mu pravzaprav delaš še največjo krivico s tem, da si z njim, pa ne čutiš tega do njega, kar bi morala.
Jaz bi bila zelo užaljena na njegovem mestu in bi naredila, česar si ti ne upaš. Samo strah te je. Pa sama v sebe si negotova.
Če kompliciraš – potem res kaže, da te nekaj v njem odbija. Pa zakaj bi morala sama sebe nekaj siliti?
Ja, če globoko v sebi nočeš te zveze (tako se je dalo zastopit zadnji stavek) – kaj še čakaš??!?!
Povej mu to in končaj zgodbo.

Glede ljubezni svojega življenja pa – ko se boš nehala bati samote, jo boš našla. Prej ali slej.