Približno dve leti in pol nazaj sem redno prebirala tale forum, sedaj pa sem se odločila da vam na kratko napišem najino zgodbo.
Moj partner si je namreč v levem modu zatipal bulico in naročen je bil k urologu..sledili so pregledi in hoja do vrat do vrat približno pol leta nakar so se odločili za operacijo. Porajalo se nama je miljon vprašanj, predvsem pa kako to vpliva na njegovo plodnost in najino bodočo družinico Točno dve leti v tem času. Spomnim se kako s težkim srcem sem ga pustila v bolnišnici dan pred operacijo. Takrat še niva vedela da je rakavo ( no sva pa vsak pri sebi sumila samo izrekla tega nisva)…zgolj to da bodo bulico odstranili.Operacija je šla gladko pa tudi okrevanje ni bilo nič posebnega…
Potem je sledil konzilij, kjer so mu glede na to da je bilo vse skupaj na začetku dali možnost izbire kemoterapije ali redne kontrole na OI. Ko so mu razložili da bo po kemoterapiji potrebno še nekoiko počakati z naraščajem se je impulzivno in hitro odločil za kontrole. Osebno me je pa bilo strah da se mogoče le ni prenaglil.
Takoj ko sva si psihično opomogla in se navadila na dejstvo da bova pač kar nekaj let redna gosta na OI in ko je on fizično prišel na stare tire sva začela z ustvarjanjem družine in kmalu bova v roke dobila najin prvi zakladek.
Mislim da naju je ta izkušnja še bolj povezala in v najin odnos prinesla veliko pozitivnega.
Vsem ki ste izvedeli z še boste izvedeli za diagnozo rak želim vse dobro predvsem pa veliko opore bljižnih ki vam bo pomagala na poti do polnejšega življenja po ozdravitvi.

Kako lepo! Želim vama vso srečo še naprej. Letos mineva 26. leto, odkar sva z ženo dala skozi enako preizkušnjo – z eno razliko: sinka sva dobila že pred mojo boleznijo. 🙂

Najprej bi vsem zaželel vse dobro!
Sam sem bil operiran leta 2006, v letu 2007 pa so sledili 3. cikli KT zaradi povečanih bezgavk ter metastaz na pljučih! Danes sem bolj ali manj zdrav pa tudi otroka sem dobil! Pa LP