rak debelega črevesa
Tast je bil operiran pred dobre pol leta na črevesju – diagnoza rak. Zdravnik predvideval da je vse odstranil, ter da bo kemoterapija preventiva. Vendar je zaradi kemoterapije (tako so zdravniki povedali) doživel močan infarkt, zato so mu prekinili kemoterapijo. Tast se je počutil kar dobro, vendar so se pred štirimi meseci začele močne bolečine v trebuhu, ki se samo stopnjujejo. Tast ni občutljivež, vendar … nikoli ni ležal, sedaj se komaj premika zato samo poležava. Na UZ so mu ugotovili navadno cisto na jetrih (2,2 cm), povečano prostato (čaka urologa), sumijo da ima tudi notranjo kilo. O svojem zdravju preveč noče govorit, samo osnovo, vendar se mu vidi da je sedaj živčen, ali je rak napredoval. Vprašanje kako bo, kajti srce je tako prizadeto, da zdravniki govorijo da je operacija vprašljiva, če bi bila potrba, kajti bojijo se, da srce ne zdrži. Tast vseh izvidov ne pokaže, kolikor jih tašča najde, da vidimo.
Vem da navadna cista na jetrih navadno ni tragična, glede na njegovo stanje in da je raka že imel dokazanega nas pa je vseeno sedaj malo strah. Kljub blaznim bolečinam ga ne vzamejo v bolnico, skoraj vsakodnevno ga moramo bozit na kakšen pregled, hodi tudi samoplačniško, kajti čakalne vrste so dolge (čeprav ima za vsak pregled napisano nujno!) – ob tem čakanju lahko zadeve še prej napredujejo, zanj pa je tudi muka, kajti do bolnice nima blizu, sedenje ga zmatra še dodatno. Imate kak nasvet kaj in kako? Po netu se diagnoze ne da postavljat – kaj pa sum? Je možno da je rak napredoval ali je trenutna panika upravičena? Je normalno to čakanje, naročanje na preglede, če je sum o napredovanju raka?
Hvala
Kaj pa na OI ,kaj pa pravi njegov onkolog. Zelo žalostno, da mora tako dolgo čakati na določene preglede,glede na diagnozo ki jo ima. Jaz sem pred pol leta izgubila moža,zaradi raka, zato vem kako se počutite. Bodite vztrajni in sitni ko hodite k raznim zdravnikom.,pa vas bodo tudi prej vzeli. Če ima bolečine mu zdravnik MORA pripisati zdravila proti bolečinam, v današnjem času ne sme nihče trpeti zaradi bolečin. Če tast skriva izvide,potem pojdite vi k njegovemu zdravniku, in verjetno vam bo okvirno povedal kakšno je njegovo stanje, in kako in kaj naprej.
LP.M
Torej – s tastom ni nič bolje. Na trenutke še slabše. Vsi pregledi, ki jih je sedaj opravil, kažejo neko zlepljenje ali zaporo tankega črevesja, kar bi naj bil normalen zaplet po operaciji. V vseh teh mesecih pa nihče ni niti posumil na to – zakaj, če je to normalen zaplet?? In to že po 4 mesecih – mogoče že prej, pa ni pokazal, dokler ni nastala sila. In sedaj po 9 mesecih od operacije so pa rekli kaj bi naj bilo, ter da bo potrebna ponovna operacija.? . Sicer vztrajam, da gre nekdo z njim ko gre h kirurgu, vendar – sam zavrača vse. Želi ga obiskat sam. Zdaj me zanima, če je tak zaplet res normalen, zakaj ni nihče posumil že prej na to, zakaj še sedaj čakat ob vseh teh blaznih bolečinah – tablete mu namreč ne pomagajo nič, čeprav jih jemlje.
Meni osebno je vse sumljivo, si ne morem pomagat, ampak nek dvom imam do vsega dogajanja.
Torej – tast je bil pod nujno operiran, odstranili trebušno mreno, salo, del črevesja (tanko ter debelo) zopet, na zunanji steni v trebušni votlini pri popku pa je imel kot pest veliko trdo gmoto, za katero se je izkazalo, da je žlezni karcinom. Sedaj mora zopet čakat, da se na onkološkem odločijo kako naprej. Po operaciji mu je zopet ponagajalo srce, vendar so na intenzivni takoj odreagirali in ni bilo večjih zapletov.
Kaj bi lahko to pomenilo za naprej? Kakšna je lahko prognoza, če se zopet ne bodo ali ne morejo odločit za kemo ali obsevanje?
Najlepša hvala za odgovor.
Vem, da je tako preko neta nemogoče poznat stanje oz komentirat situacijo. Upanje imamo, tudi on z vzponi in padci. Trenutno še je tako v bolnici, vendar bi naj mogoče prišel ta teden domov ( 14 dni od operacije), vendar je kak dan kar v redu, včasih manj, včeraj pa so se ponovile hude bolečine, danes še bruhanje in krči, kar so z injekcijo umirili.
Pred točno dvema letoma sem bila v tem, kajti zbolela je mama in po dobrem mesecu muk je izgubila boj. Vendar me moti nekaj – mama je dobivala v bolnici obliže in je bila kljub hudemu stanju brez bolečin, tastu pa tega ne dajo oz nima. Da se mu vsaj olajša, kajti bolečine trpi dokler lahko, ko postane nevzdržno pa dobi injekcijo ali tablete (ki ne zaležejo najbolj). Kaj bomo pa doma?
Hvala še enkrat