Z možem imava težave v zakonu, ki se vlečejo kot jara kača. Oba sva preobremenjena, hitre jeze, zelo trmasta, se hitro in za brezveze na smrt spreva in potem imava nekajdnevne tihe maše. Boga najina otroka.
No, konec šolskega leta gresta otroka na taborjenje in sama razmišljam, da bi nama rezervirala tisti konec tedna nekje na samem. Upam, da bo lepo vreme.
Torej šla naj bi 25-ega in se vrnila nazaj domov 27-ega junija, niti približno pa ne vem kje bi lahko iskala, ker ne vem niti kaj iskati. Če bi med nama bilo vse ok, bi iskala kakšen izlet oz. podaljšan vikend kje kjer bi si lahko ogledala kakšne znamenitosti, tako pa….odpade.
Razmišljam morda o kakšni turistični kmetiji, kjer bi bila v naravi, sama, sprehodi, lahka hrana, nič hitenja, lepo počasi, veliko pogovora, predvsem pa da si napolniva baterije za naprej, kajti vse skupaj naju zelo izčrpava. Oba sva kriva, nobeden ne popusti niti za milimeter…grozno.

Lepo prosim za kakšenkoli nasvet ali predlog kaj narediti, kaj bi bilo najbolj pametno, kje iskati, kaj mi/nama priporočate.

Hvala in lep začetek tedna

Pozdravljeni, Tantum.Verde!

Zelo na kratko (pravzaprav jih sploh ne) opisujete težave v zakonu z možem, iščete pa neko dobro rešitev za preživljanje tistega vikenda ob koncu šolskega leta. Pri tem slednjem bomo zaprosili za pomoč druge udeležence foruma, če vam morda lahko pomagajo s kako idejo, čeprav nisem čisto prepričana, da to vprašanje spada pod ta forum.

Ne vem, če ste želeli tudi moj odgovor, pa bom vseeno podala nekaj stavkov. Verjamem, da sta oba z možem zelo obremenjena, utrujena in izčrpana po vseh naporih in odgovornostih, domnevam, da v službah, potem pa verjetno še pri delu v gospodinjstvu in z otrokoma. Vsekakor si vidva zaslužita, da se odpočijeta, se umirita, si vzameta čas samo za vaju in tudi zase, pa ne le za tisti vikend. Zaslužita pa si (vaju – kot umirjena in sočutna starša) tudi vaša otroka, ki verjamem, da vaju ob tem tempu in hitenju in posledično besnih prepirih in nato užaljenih tihih tednih zelo pogrešata. In ne vemo kakšne stiske otroka še doživljata ob vama – to bi morali vprašati njiju. In če bi ju vi (vprašali in začutili) kot mama?

Glede nakopičene jeze, besa, prizadetosti, užaljenosti, zamer in drugih težav v zakonu pa vi veste, da samo nekajkratna sprostitev ne bo dovolj, pa čeprav se bosta imela še tako zelo lepo (to vama iskreno želim), pač pa bo potrebno stvari začeti reševati še na kak drug način. Iskren, odkrit pogovor o svojem doživljanju, čutenjih, pričakovanjih, pa tudi razočaranjih in stiskah je prvi korak. Pripravljenost in odločitev za vajin odnos (z obeh strani) in za vajino družino naslednji? S tem v zvezi določitev prioritet v življenju? Pripravljenost za spremembe? Kje sta v vsem tem tempu v resnici vidva? In kje vajina otroka? Morda bi bila dobrodošla tudi kaka strokovna pomoč – pogovor z zakonskim in družinskim terapevtom? Tu je odločitev vajina oz. vaša.

Vsekakor si dovolita vzeti čas za vaju in preživeti lep vikend, vendar si ne dovolita ostati (morda spet) le pri tem!