Punce, že spet jaz; ampak res me zanimajo določene stvari, saj ne vem, kje se lotiti ICSI in kako bo vse skupaj izgledalo.
Verjetno ga bova z možem opravila na GK Lj. Ker nimam vez, sploh še nisem bila na GK, me zanima katerega gin. mi priporočate za postopek ICSI. Ali je potem najbolje, da postane on tudi moj izbrani ginekolog? Kdo dela tudi popoldne? In kdo dovoli, da si v času postopka lahko sama vbrizgavam injekcije za ovulacijo – ali da ti jih injicira mož? Kdaj začnejo na GK delati in kdaj imajo dopuste? Ali je možno opraviti vse UZ pred ali po službi? Malo zoprno mi je, ker ne nameravam v službi razlagati za kaj točno gre, in da bi bila zaradi ICSI cel mesec na bolniški? KAKO se da to izpeljati z MINIMALNO odsotnostjo v službi? Službo imamo od 7:30 do 12:00, a nisem iz Ljubljane. Služba ni fizično ali psihično preveč naporna.

Naj mi prosim katera, ki je opravljala ICSI na GK Lj, kaj napiše, da mi bo bolj jasno in da se ne bom potem sekirala, da se nisem dovolj pozanimala.
HVALAAAAAAAAA za dragocene izkušnje.

Predvidevam,da če boš morala na ICSI,da ima mož slab spermiogram,zato bo najbolje,da se kar oba naročita pri andrologu.Kolikor vem na GK sta to dr,Drobnič in dr.Zorn.Kar se tiče injekcij za stimulacijo foliklov ,je pa odvisno katere ti bo gin.ob postopku predpisal,saj se nekatere lahko dajejo v podkožje nekatere pa se mora dajati v mišico-torej v tazadnjo.Tiste,ki se dajejo v podkožje z drobnimi iglicami,si jih lahko daješ tudi sama v trebuh(pod popek).
UZ se opravljajo v dopoldanskem času.Ob 7.30 prideš dat kri za meritev estradiola in nato greš na UZ.To se ponavlja dokler folikli niso dovolj veliki oz zreli in ti določijo dan za aspiracijo foliklov oz. punkcijo.Mislim,da brez bolniške ne bo šlo.Seboš pač morala nekaj izmisliti,kar se tiče službe,kot verjetno veliko med nami z mano vred.Če te še kaj zanima kar vprašaj….
P.S.Če želita z možem gresta lahko na informativni sestanek na GK,ki je mislim da še vsak prvi četrtek v mesecu.
katja

Draga Ana,

vem, da je za tebe – tako kot je bilo za vse od nas – prišel največji šok v življenju: dejstvo, da pot do vajinih otrok ne bo lahka in običajna. In v tem trenutku, ko pričnemo to dojemati – se je vsem nam podrl svet. Tisočera vprašanja po glavi, kridva, sram, nelagodje, obup, bes in vprašanja – zakaj ravno jaz? In minute, v katerih iščemo odgovore, pa jih ni.
Midva z možem sva oba “tehnično” zdrava, pa še več kot štiri leta ni otrok. Za nama so 4 IUI postopki in en IVF. In je hudo. V primeru, kjer gre za težave, ki jih imata ti in tvoj mož, pa je vse skupaj še bolj boleče. Posebej za moža. A ni brezizhodno!
Tudi sama sem se spraševala, kako to speljati, da ne bodo drugi vedeli. Izmišljala sem si tisoč izgovorov. Ampak – potem pa sem se odločila in o težavah odkrito spregovorila. Z najboljšimi prijatelji, s starši, s sodelavci in na forumu. In ugotovila, da je tega veliko, zelo veliko. In da te ljudje ne gledajo postrani.
Zakaj sem to napisala? Zato, ker bi ti rada povedala, da boš o vajinih težavah morala govoriti, na glas, da vama bodo lahko prijatelji in sorodniki pomagali in da vaju bodo razumeli.
Tvoj zdravnik na GK. Izbereš si pač zdravnika. Na njega se obrneš, kadar imaš vprašanja, kadar se posvetuješ o postopku. Kdo pa ti bo konkretno delal postopek, pa je odvisno od tega, kdo je na “urniku”. Ni potrebno, da je ta zdravnik tudi tvoj izbrani.
Ko bosta dobila odločbo komisije (ko bodo za vama vse preiskve), bosta dobila priložen tudi seznam predavanj, ki jih 1x na mesec organizirajo za nas na GK. Prisotni so en ginekolog, biologinja in psihologinja. Povedo ti vse, kar te zanima – samo ne smeš se bati vprašati. Čeprav nam je notri nerodno, smo vsi tam samo zaradi ene stvari – ker imamo težave…
ICSI je v principu postopek IVF (epruveta). Od “klasičnega” se razlikuje le v tem, da v laboratoriju ne “pustijo” spontane opoloditve semena in jajčne celice, temveč “ujamejo” živ spermij in ga vnesejo v jajčno celico. S tem v principu umetno izsilijo oploditev. Od tega ternutka dalje pa je seveda vse v rokah tistega zgoraj, ki nas preizkuša.
Na GK Ljubljana se vsi postopki delajo zjutraj in dopoldne. Ob 7,30 oddaš kri, okrog 8,15 (ali kasneje) je na vrsti UZ. Postopek punckije je dopoldan, prav tako ET.
Kar se tiče injekcij in samostojnega injeciranja. Ko ti bodo sestre dale predpisana zdravila izrazi željo, da bi si jih injecirala sama. Založile te bodo z usteznimi pripomočki (brizgami, iglami, alkoholnimi robčki). V tvojem interesu pa je, da si jih boš pravilno injecirala. Sama sem iz Gorenjske in sem po “dozo” hodila kar v ginekološko ambulanto.
Kar pa se tiče odsotnosti v službi.
Če boš sprejeta v kombiniran program (torej superfact + Gonali ali pergonal) bo od M do ET preteklo najmanj 6 tednov. Od tega boš v prvih 5 tednih morala biti v Ljubljani 2x vse dopoldne. Potem pa približno 1 teden nič, potem pa skoraj vsak dan. Dopoldne. Od tega, koliko nas bo pa ti alhko zaupam, da sem bila spomladi načeloma vsak dan gotova ob 10,00 uri.
Ko imaš punkcijo – in od punkcije dalje, če bo prišlo do transferja, imaš pa bolniško. Ta lahko traja od 14 dni do 9 mesecev oziroma še dlje.
Ana – da bomo prišle do naših sončkov bomo prehodile trnovo pot, in se morale odreči marsičemu. In – če bomo manjkale v službi – pač bomo. Konec koncev – gre za našega otročka…
.

Čeprav sama veliko krat delam narobe,se strinjam z Emi,ko pravi,da se moramo odkrito pogovarjati s prijatelji,starši,kolegi,tako je vsem veliko lažje.Konec koncev se nimamo česa sramovati,to pa res danes ne bi smela biti sramota.Vendar smo ženske res drugačne kar se tiče tega.Mislim,da se problem pojavi tam,kjer je težava pri moškem.To je njiho k. ponos.Poznam kar nekaj neplodnih parov in čeprav statistika pravi,da je število neplodnih žensk enako moškim,ni med nimi noben,kjer je problem pri možu.Čudno ne ??
Moški ne bodo tega nikoli povedali na glas!!
Kakorkoli boš že ravnala z tvojimi bližjimi ,ti želim,da čim prej prideta do vajinega sončka in nikoli ne obupaj.Verjam ,da bo prej ali slej prišel čas za vse nas,pa naj bo primer še tako brezupen.In takrat bomo bolj srečni in se bomo imeli bolj radi kot tisti,ki so do svojih otročkov prišli na bolj “enostaven” način…..
katja

Hvala za razlago, mnenje in spodbudne besede.

Zanima me še nekaj: ZAKAJ je toliko postopkov ICSi neuspešnih? Če sem prav razumela, sploh ni nujno, da po punkciji pride do transferja – a to pomeni, da umetna oploditev v epruveti ni uspela (da se jajčece in semenčica nista združila ali kaj, ali da sta propadla…). Ali pomeni, da pride običajno do vgnezdenja, a sledi splav? Zakaj? Če sta semenčica in jajčece zdrava in pride do oploditve, je potem maternica razlog za neuspešen razplet? V kolikem času po transferju je jasno, da je postopek uspel?
Ali zavarovalnica na GK krije tudi stroške zdravil v postopku?
Kakšno stimulacijo ponavadi predpiše dr. Reš in koliko stane najdražja oz. najcenejša varianta? Ali je drugi postopek pri dr. Rešu v celoti zastonj (tudi zdravila)?
Do katere ure dela dr. Reš dopoldne?
A sigurno ni nobene razlike med uspehom ICSI pri Rešu in na GK?

Spet kup vprašanj…Še vedno me muči nevednost. Hvala in čim več sonca in sončkov.

Ana,
statistika -svetovna – pravi, da je uspešnost IVF-a 25% na poskus. V povprečju. Pri starejših manj, pri mlajših več.
Po punkciji jajčnih celic ocenijo njihovo kvaliteto in enkaj jih je lahko neuporabnih še preden vidijo spermo. Nekaj se jih enostavno neoplodi. Nekaj se jih oplodi, pa se neprvilno delijo in propadejo. Nekaj jih “prezivi” do transferja, a se ne primejo. Zakaj, ve samo tisti tam gor, ki nas preizkuša. Eni pravijo, da je veliko v glavi, eni,da ni prva luna, zdravniki pa, da je taka pač narava. Saj veš, tudi pri naravno spočetih nosečnostih je odstotek splavov zelo velik.
Na GK imaš – ob predpostavki zdravstvenega zavarovanja – 4 stimulirane IVF-ICSI postopke; šteje vse, od lista papirja do zdravil…
Za dr. Reša pa ne vem.
Ana – veliko si boš pomagala, če boš poiskala linke o neplodnosti in prebrala.