prosim,pomoč

najprej se bom opravičila za napake,pišem z mobilca…zadeva je taka.mož si je našel drugo in sta v postopku selitve k njej.imava dva otroka,3 in 7 let.ona je mati samohranilka.prizadelo me je vse skupaj,najhuje pa to,da nas z otroci en vikend ni bilo doma in po prihodu ugotovim,da je bila pri nas doma.hiša je od obeh,od njega sem pričakovala kaj tako nemoralnega,od ženske pa ne.v mojih očeh je nemoralna in neprimerna družba za moje otroke in sem mu prepovedala,da je ona kdaj zraven.on to upošteva,samo ne vem do kdaj bo,ker ona pritiska nanj da bi bila zraven ko je on z otroki.najraj bi ji glavo odbila,ampak a obstaja kakšna pravna pot,da preprečim da hodi blizu mojih otrok?me katera razume?rada bi se z nekom pogovorila ki je kdaj imel tako situacijo…

Pravnega načina ni, razen če bi bila ona na pol kriminalc. Pogovori se z bivšim, da tako enostavno ne gre! Otroci niso vreče krompirja, ki bi jih prosto odlagali, kjer je ravno prostor. Že to, da gre on iz ene postelje v drugo, je totalna tema, ampak on je odrasel človek, sam odgovoren za svoja dejanja in odločitve. Samo otroci pa ne morejo slediti takšnemu tempu. Naj se poskusi vživeti v njihovo kožo.Oni niso zaljubljeni v to žensko, še v vrtcu so imeli dva ali tri tedne uvajanja in vedno so cele drame, če se mora vzgojiteljica zamenjati, on pa od njih pričakuje, da bodo čez noč sprejeli popolno tujko.
Ma groza, kaj delamo. A se nam zaradi frišne ljubezni res totalno skisajo možgani? Res mi ni jasno. Drži se … saj bo, boš videla. Zdajle je kot po potresu, ampak počasi se pa stvari normalizirajo.

Razumem tvojo jezo, ki pa je po mojem mnenju uperjena v napačno osebo. Ta ženska je bila najverjetneje samska, ko je spoznala tvojega (v postopku ločevanja) moža. On je tisti, ki jo je pripeljal v vajino hišo, ki je njej pač neka bajta, vama oz. tebi pa je pomenila skupen dom. Če boš sovraštvo usmerjala v novo partnerko, delaš slabo uslugo sebi. Ti si si pač izbrala tipa, ki jo točno tak, kakor ti opisuješ njegovo tanovo. Je pa tudi oče tvojih otrok. Pozabi na tanovo, oče naj vsaj polovično skrbi za otroka, ti pa bodi vesela, da si se ga rešila sedaj, ko si še mlada.

….v mojih očeh je nemoralna in neprimerna družba za moje otroke in sem mu prepovedala,da je ona kdaj zraven.on to upošteva,samo ne vem do kdaj bo,ker ona pritiska nanj da bi bila zraven ko je on z otroki.najraj bi ji glavo odbila,ampak a obstaja kakšna pravna pot,da preprečim da hodi blizu mojih otrok?….

Popoln nesmisel, da bi kaj takega preprečevala…Tudi od mojega bivša je to želela, pa to samo zaradi žlehtnobe, sicer pa je ona pustila njega (nisem bila jaz krivec), a ko si je našel drugo, ga je želela nazaj…ona je še vedno nesrečna in zamorjena, mi pa uživamo vsako sekundo našega življenja…
Še danes me ne pozdravi, dela pa to samo na škodo otroka, ke vse to vidi…Torej, svetujem ti, da zavoljo svojih otork to svojo jezo skrivaš pred njimi, ker s tem ne boš nikomur korisitla, še najmanj pa sebi…raje pojdi v naravo, kriči na kakšno drevo ali kar tako v zrak, preusmeri jezo drugam….potem pa se vrni domov nasmejana in vesela, s tem pokažeš vsem, da znaš reševati probleme in znaš preživljati krize kar se da uspešno…tako boš tudi sama hitreje prešla te faze jeze in besa ….verjemi!

Glej, tukaj ti je vse pojasnila in jaz se popolnoma strinjam.
Da ne boš na koncu dosegla le tega, da otrok še povohal ne bo več! Boš potem zadovoljna?

Ufffff kaka jeza meji iz tebe-gar groza me je bilo brati to,saj je iz napisanega razbrati,da si tako jezna in besna,da če bi bilo mogoče bi vse razbila pred seboj-vsaj jaz sem tak občutek imela ob branju tvojega sporočila…
Kakorkoli razumem te popolnoma,da si jezna ker si je tvoj bivši dovolil pripeljati svojo novo sopotnico v hišo ki sta jo skupaj zgradila,še v času skupne ljubezni,razumem te da si besna ker sta bila “ljubimca” v vajini hiši in počela tebi nemoralne stvari,saj sta skozi tvoje oči to počela v hiši,v katero je bilo vloženega veliko truda in ljubezni..
Ne razumem pa od kje taka jeza da bi bila pripravljena vse narediti,samo da nova ženska ne bi bila v bližini vajinih otrok..saj konc koncu bi z tem naredila škodo samo vajinima otrokoma,ne pa novi sopotnici bivšega.Žal je tako,čim bom skušala preprečiti stike med njo in otrokoma,boš na ta način odrezala tudi očeta iz njunega življenja-kajti verjemi,da mu je sedaj na začetku zelo pomembna tudi ona in tega ni mogoče spremeniti..in iz same jeze se zna kaj hitro zgoditi,da se enostavno izogne vsemu…In sedaj si postavi vprašanje pri sebi:Je vredna ta ženska,da zaradi tvojega besa do nje in nemoralnega pogleda nanjo vajini otroci izgubijo očeta?Je vredno da se kasneje zaradi nje z njim prerekaš okoli stikov,preživnine in podobnih zadev?Je vredno zaradi nje,kasneje postati v otrokovih očeh”tista”ki je kriva za slab odnos z strani očeta?Če si odgovoriš na vsa vprašanja ne..potem napačno skušaš ravnati in je tvoja jeza samo trenuten bes,ki te bo minil..če pa si na vprašanja odgovoriš ja..potem je tvoja ljubezen do otrok in materinstvo oprosti popolnoma egoistično,saj ne gledaš na otroke-ampak samo in zgolj na sebe..pa brez zamere,vendar odgovarjam vedno direktno brez nikakršnega olepševanja…

hvala vsem za mnenja.svoje otroke imam najraje in hočem da imajo očeta.upam pa da ne bo imela kakšnega vpliva nanje,če bi jo poznali bi me razumeli.njen 4letni otrok je spoznal že 6 njenih partnerjev,revček.

Se bom ponavljala kot stara lajna: otroci očeta že imajo, imajo tudi stike z njim; ostaja pa čustvena povezave tebe do bivšega, ki te mori in bega, da ven udari agresija v obliki, da bi ji odbila glavo. Nekaj korakov za konec takšnega TVOJEGA obnašanja je: enega si že naredila in to ogromnega, da si povedala, kaj bi najraje naredila, kako se ob tem počutiš. Od tu dalje sledi drugi korak: da se ustaviš, tretji korak je kaj boš naredila, ko te naslednjič popade takšen bes: šla ven, se umaknila, zavarovala pred samo sabo, ter nazadnje reagiraš na drugačen način. Konec zveze prinese tudi takšna čustva, prinese pa tudi to, da je pripadnost, ki je bila prej z očetom, mamo ter otrokom, usmerjena zgolj v dobro otroka. Morda je najbolj boleče to, da si nekdo, ki je bil še včeraj ves “tvoj” in ste bili družina, sedaj brez tebe ustvarja novo življenje, ki vanj nimaš vstopa, partnerstvo in vse (razen skupnega otroka), pa deli z drugo. To boli. Od tu dalje lahko pogledaš na relacijo otroci, starši – tudi nove spadajo k našim bivšim partnerjem oz. novi. Kako bi pa ti sprejela otroka svojega novega partnerja in kaj, če bi bila situacija obrnjena?

Zakaj se sploh obremenjuješ , če je temu tako, kot si napisala, potem vedi , da se morda tudi veza z tvojim eks in njo ne bo obnesla….Zato pamet v roke in se posveti izključno svojim otrokom in sebi njega odpikaj….Prišel bo čas ko bo njega bolelo ti pa se boš nasmejana sprehajala v družbi tistega ki si te resnično zasluži……
Lep pozdrav….

Hm, če jaz prav razumem avtorico, se je vse skupaj zgodilo čez noč … in onadva še niti ločena nista. V tem primeru se meni osebno res zdi skrajno mimo, da se v štorijo že kar čez noč štulijo tudi otroci. Je pa vseeno treba imet malo občutka in posluha za njihova čustva ali kako?

Jaz tudi razumem avtorico, taksna jeza se mi zdi nekaj cisto normalnega in huje bi bilo, ce clovek v taksnih tezkih situacijah ne bi obcutil mrznje, jeze in odpora, ampak bi vse kot brezhrbtenicni crv sprejel ter se na vse smejal kot modeli iz reklamnih plakatov.
Strinjam se torej s prvima dvema komentatorjema in s tazadnjo.
Ampak svetovat ti ne morem, verjetno lahko igras samo na razumevanje bivsega – otroci naj spoznajo zensko sele, ko bo to resna in stabilna jeza. Ne verjamem da je ravno vzgojno in dober vzgled, vsako novo kokico spoznavat z otroci, tudi normalna zenska to ne pocne, dokler ne rece: to je to. Da pa pride do tega, je potreben cas. Ni pa tvoj biser nic boljsi od nje, se celo slabsi. Sram ga bilo. Ti pa bi tudi mogla ze prej skapirat koga imas ob sebi in ga posteno varat (te bi zdaj ne bolelo). No ja, saj ni prepozno – uzivaj lajf. Ko si samski in se znebis dedca, postane zivljenje pralina. Samskih biserov je kolko ces, z njimi se lahko druzis, vabijo te na kosila, na vecerje, na prireditve, izberes si enega serviserja in se dajes dol z njim ko ti je in ko cutis potrebo po tem – nimas nobenih drugih obveznosti, ostalo pa uzivas svobodo malo se hecas z enim, malo pomagas drugemu, prosti cas si organiziras prosto in po volji itd., imas cas za prijatelje in prijateljice, spoznas polno novih znank in znancev, NIMAS NOBENIH OBVEZNOSTI, nobenih vsranih cunj in nic – pametna zenska si ne privlece domov nobenega nesnagatorja vec. Tip mora imet svojo hiso ali stanovanje in ce se zelis z njim dobivat, hodis k njemu. (to sem mogla napisat, da ti dam malo inspiracije).

Madona NoNI..kak pa ti razmišljaš jao meni..Lej jaz gledam skozi oči ta nove in skozi oči bivše-ker sem oboje in imam izkušnje z tem..
Mislim kako lahko avtorici rečeš,da zakaj ga ni že prej varala,ko pa je bila med njima vse vredu in ni nič kazalo na karkoli…Kakorkoli varanje ni nobena rešitev..ampak samo poguba za zvezo in mogoče zgolj potešitev posteljnih zadev…boli pa čist manj ne,ker lahko osebno peče vest-sory ne morem se strinjati z tem..Kakor se ne morem strinjati z tem,da se ne spoznavajo ta novi,bivši in otroci..Jaz sem od mojega sina spoznala prvi teden najine veze..in ni mi žal,niti mojemu ni,ker me ima njegov sin danes rad..in občasno celo sam od sebe pokliče mama..ampak to ne gre zasluga njegovi mami ali očetu,ampak zasluga gre mojemu odnosu,mojemu ravnanju z njim..predvsem pa temu,da ko smo skupaj smo družina v katero smo vpleteni jaz,on,moji mali in seveda njegov oče-ko je tema o njegovi mami,o njej spoštljivo govorim,jo pokličem ko si jo želi slišati itd.Skratka skušamo funkcijonirati tako kot je treba in tako kot je normalno 🙂)Seveda je pa res,da je bilo potrebno veliko časa(ne zaradi otroka)da sva z bivšo od mojega vsaj toliko uredile odnos,da se danes zaveda,da tudi jaz imam del odgovornosti ko je otrok pri mojemu:)..zanj moram ravno tako poskrbeti,kot za moji dve..ravno tako moram zjutraj mu zajtrk pripraviti,kosilo zanj skuhati,se ukvarjati z njim,ravno tako morem če se udari udarec popihati itd…Pa to ne pomeni,da prevzamem vse jaz,ampak prevzamem zadeve,katere želi otrok da jaz opravim 🙂..in to je odgovornost “ta novih”..pa če je bivšim prav ali pa ne…ali pa bi bilo mogoče veliko bolje da nasprotujemo otroku in rečemo..kot je navada bivših:”to je očetova dolžnost”…žal jaz se nikakor z tem ne morem strinjati,ker imam tak pogled na te zadeve…in če mi bo otrok rekel,da želi da jaz nekaj opravim,tudi bom,zato ker ga imam rada,zato ker mi je kot bi bil moj sin(čeprav ni)in ne bom se ozirala na to,kaj je bivši okej in kaj ji ni!
Naslednja zadeva ki si svetovala-naj poišče svojega serviserja-mislim ja najbolje je da se takoj požene na lov,zato da zadeve kar pozabi…težko je pozabiti na nekaj,ko v to vložiš ogromno truda,veselja,ljubezni..ni to tako enostavno,kot se na prvi pogled zdi 🙂Kakorkoli povedala sem pač svoje mnenje in katero načelo vedno zagovarjam,ni vse tako tipično kot se zdi..so tudi izjeme in možne izjeme,ki nas znajo presenetiti..pa lep pozdrav grem jaz praznovati naprej 🙂))

Prvi teden veze? In tudi ločen je bil takrat šele en teden?
In otroku si bila predstavljena prav kot nova punca?

Moji otroci so imeli čast ta novo spoznati, ko sva bila midva še čisto lepo poročena in ločitev sploh še ni bila omenjena! Njo in njene otroke.

Sploh pa ni sporno druženje s tanovo, sporno je, da se to zgodi še pred ločitvijo, tako na hitro, da otroci niti nimajo časa predelat, kaj se je zgodilo, in po možnosti vsake pol leta spoznavajo novo žensko.
A se ti sploh zavedaš, koliko vprašanj imajo otroci v takih primerih? In koliko jih ostane neizgovorjenih, ker si sploh ne upajo vprašat? Zato pa pri osmih letih spet lulajo v posteljo, začnejo se problemi v šoli in doma, postanejo nemogoči … Ker je čisto preveč vsega za tako majhne, nedolžne bučke. Treba je imet občutek zanje, jim nove ljudi pripeljat, ko so na to pripralvjeni, ne pa jih metat iz enega vrtinca v drugega.
Kako misliš, da se počuti otrok: mama še vsa znervirana od bodoče ločitve, on pa v njihovi prisotnosti objema in ljubčka eno njim popolnoma neznano teto?
Jaz bi še pri prijateljih težko hitro preflintala na ta novo – če bi se kdo ločil in mi že čez en teden predstavil novo/novega, sploh če bi mi bil bivši/bivša simpatičen.

hvala za vaša mnenja in vzpodbudne besede.danes,ko sem bila v službi,je bila pri nas doma,med drugim zaprta v najini spalnici z mojim možem,so mi otroci povedali.ne morem več,to je šlo čez rob.jutri grem do odvetnika,zahtevala bom polno skrbništvo in da me izplača.hvala vam,da vem,da nisem sama in edina…

Pri meni je bila čisto drugačna situacija..nisem se vmešavala v zakon,ko sta bila še skupaj,šel je že stran od nje,bila sta dober mesec narazen,ko sva midva pristala skupaj.Spoznala sem otroka,ker je bil pri njemu na stiku,saj sta imela to dorečeno že takoj po razhodu kako in kaj bo in sta se tega držala in težave z stiki so se pravzanprav začele,ko je izvedela zame…izvedela pa je dobrih štirinajst dni po tem,pa ne ker nebi midva želela da ve..ampak ker enostavno ni hotela tega dejstva sprejeti-da se je moj tako odločil sam od sebe-brez da bi imel kakršnokoli vezo med zakonom in skupnim življenjem-za razhod je bila sama kriva(ne delanje,ne iskanje službe,klepetanje po klepetalnicah itd).Kakorkoli..na svojem primeru sem želela prikazati-da so lahko nekatera dejstva,ki jih otroku na njegovo starost primeren način prikažeš,veliko boljša,kot da mu nekatera dejstva skrivaš,ker se bojiš kaj in kako bo…
Midva z mojim sva ubrala pravo pot in nama za to ni žal..kajti nisem zgolj ena “teta”ki ostaja nekaj časa in njegovemu očetu krajša čas,ampak nekdo ki poskrbi za njega,ko je to potrebno,sem nekdo,ki mu lahko zaupa ali zaide v njegov objem ko ga je strah,ga kaj muči ali karkoli..preprosto ve da sem tam in sem mu vedno na voljo….
Otroci imajo v tem obdobju veliko vprašanj in nanje se lahko čisto preprosto odgovori,če seveda znaš odgovoriti in mu to povedati na njemu razumljiv način-vendar za odgovore sta oba potrebna tako mati kot oče en sam mu ne more dati zadostnega odgovora v celoti-vendar se tu največkrat pojavi tudi težava,predvsem z tiste strani ki je bila prizadeta,saj ne gleda na to da bi otroka pomiril ampak prej nasprotno-hoče ga z napačnim odgovorom ali dejanjem nase prikovati..in tako narediti drugega starša za slabega,ker ga je zapustil..ampak lej nikjer ni nič popolnega-popolna in brezpogojna je samo ljubezen do otroka,pa še ta ni vedno,saj je včasih z strani starša ki je prizadet veliko preveč egoistična in se želi preko otroka maščevati(na način metanja polen pod noge,z manipuliranjem,nagajanjem…)vendar zaveda pa se ne,da maščevanje drugemu staršu ne škodi..ampak škodi otroku in nikomur drugemu…Že tako je v precepu ker dejansko čez noč ostane samo en starš ob njemu noč in dan..in kar ni dovolj,mu še starš pri katerem je govori slabe stvari o drugemu…Se razumeva???
Otroci so pa drugače prilagodljivi-ko so majhni..težje je ko so starejši in si v glavi že delajo svoje programe in svoje zamisli…tako da..ne gre se zato..da nekoga enostavno vsiliš..ampak mu ga predstaviš-ali ga sprejme ali ne,je popolnoma njegova odločitev-njegova reakcija,ki je lahko včasih tudi boleča in skeleča..čeprav narediš vse,da bi te sprejel,te lahko gladko malo zavrne..vendar to moraš sprejeti in upati,da bo spoznal da le nisi tak bav bav kot on dojame 🙂
Tudi jaz z sinom mojega sem imela vzpone in padce,vendar to ni bila posledica ločitve staršev ampak preprosto posledica njegovega dojemanja mene,kot osebe zraven očeta…Bilo je obdobje,ko me ni želel niti pogledati,ko mu je bil oče vse in je mene dobesedno dal na stran..nisem se jezila,sem pa povedala mojemu da me je zabolelo,ko mi je rekel da me ne mara..a sem na njegove besede vedno odgovorila,da kljub temu da me on ne mara,mam jaz njega rada..in to sem vsakič ponovila ne glede na vse..Pravzanprav sem mu z tem dal vedeti,da nima smisla da se ne vem kako upira in trma,saj je moja ljubezen do njega še vedno ista.Sedaj imamo spet obdobje,ko sem super truper za njega,ko se stisne k meni,ko želi sam govoriti z mano,skratka spet mi dovoli v svoj svet in tega sem neizmerno vesela..vem in razumem pa,da imajo otroci svoja obdobja,ko še svoje starše znajo hudo obračati na obrate..tko da nemi postavljati vprašanja na katera misliš da ne bom znala odgovoriti 🙂
Aja kar pa se tiče poljubljanja in objemanja..oprosti draga moja,ko je sin pri mojem tega pred njim ni nikoli bilo,saj sva se oba zavedala da je otrok na prvem mestu..šele nato midva 🙂)

Anonimna, zdaj pa res ne vem, ali dejansko nimaš občutka za tujo stisko in si čisto brez empatije al si enostavno tolk … saj ne vem, kateri pridevnik naj uporabim. Naivna, neizkušena? Da ne vidiš, da si ti totalno drug primer od avtorice. Tvoja izkušnja je zanjo popolnoma nerelevantna. Pa meni se zdi, da jo kar slišim kričati od obupa, kar šla bi k njenemu tipu in ga obesila nekam za jajca. A res ne zastopiš, kako ji je? Ti pa samo MIDVA, MIDVA, MIDVA, JAZ, JAZ, JAZ.

Kot bi prijateljici, ki ima probleme z odvečno kilažo rekla, da to pa res ni problem, ker ti enostavno ne ješ, ko nisi lačna.

In ne me prosim, ogovarjat z “oprosti draga moja”. Čisto neumestno.

Se opravičujem za ta tvoj tako imenovan neumesni-oprosti draga moja.🙂
Kakorkoli JAZ sem odgovarjala v tem zadnjem postu TEBI na tvoja zastavljena vprašanja,ki si mi jih v postu zastavila..in če bi mogoče malo bolje pogledala bi tudi videla moj post,kjer sem avtorici napisala DA JO RAZUMEM kako se počuti,da pa ne razumem od kje tak bes-da bi bila pripravljena vse narediti,samo da bi odstranila to žensko iz bližine otrok-čeprav bi z tem posledično škodovala zgolj in samo otrokoma ne pa njej in nimam nič proti njej oziroma njeni reakciji,svetovala pa sem ji naj si postavi vprašanja v sebi in si nanje odgovori ali ja ali ne..Vprašanja so postavljena zgolj in samo za DOBRO OTROK..ne pa za dobro sedanje sopotnice..🙂
Kar pa se tiče občutka za tujo stisko verjemi da ga imam-tudi zato sem avtorici svetovala naj premisli v sebi kaj in kako preden odreagira drugače oziroma preden odreagira tako kot je v uvodnem postu avtorica napisala..kajti dejansko za njeno namero je ni pravne podlage za prepoved približevanja nove sopotnice njenim otrokom-razen če se gre za veliko ogrožanje otrok v njeni bližini..to pa je izredno težko-verjemi men,kaj pišem 🙂.Ne pišem jaz nekaj na blef ali zato da bi koga provicirala nikakor ne..je pa forum kolikor sem dobila potrjeno v moji temi,zgolj zato da si mnenja izmenjavamo in vsak pove,kar pač misli-in jaz sem,pa zdaj a je to komu všeč ali pa ne 🙂
Pa bodiva malo nasplošni-izvzeti iz avtoričinega primera…dejstvo je,da potem takem nihče ne bivši ne bivša-si nebi smeli dobiti nove partnerje,ker je že splošno znano da je vse narobe z “ta novo” ali ” ta novimi”…to je že tipično od nekdaj..in je ni bivše ali bivšega-ki bi gladko malo sprejel tanovo ali ta novega-to je dejstvo ne pa neka domneva…Vendar življenje se ne zaključi z ločitvijo ne enega ne drugega..življenje se nadaljuje in treba je misliti pozitivno..če razmišljaš tako se zna vse dobro obrniti-če ša razmišljaš negativno,lahko pa ostane na istem kot je..in zakaj bi se človek obremenjeval z preteklostjo ki je ni več in je nikoli ne bo nazaj,če ima odprte možnosti za lepše in mirnejše življenje…Je bolje vztrajati v zakonu,zato da bodo imeli otroci “družino”..čeprav med staršema ni vse idealno..ali je bolje iti narazen in začeti novo,boljše in mirnejše življenje?

New Report

Close