Spoštovani!

Imam 16letno hčer, ki jo mučijo motnje hranjenja. Hodi na terapijo k pedopsihiatrinji (bila je šele dvakrat).
O motnjah hranjenja sem prebrala precej, med drugim tudi to, da te motnje lahko sproži tudi kak boleč dogodek iz otroštva. Ko sem razmišljala o tem, sem se spomnila na nekaj, kar se je hčerki zgodilo, ko je bila stara 10 let in pol (ne gre za spolno zlorabo). Izkušnja je bila za njo precej travmatična in spomnim se, da se o stvari nismo veliko pogovarjali – vsaj zdaj tako mislim – nekako smo se trudili doseči, da bi hči to čimprej pozabila. Zdaj mislim, da je bilo to mogoče narobe.

Kar me zanima, je naslednje: ali naj njeno psihiatrinjo pred naslednjim pogovorom opozorim na ta dogodek? Ali naj pustim, da stvar izbrska sama? Ne trdim, da je ta dogodek res pomemben, vendar se mi zdi, da je možno. Za kaj je šlo, tukaj ne bi rada razlagala. Lahko pa vam povem kako drugače (e-mail?), če menite, da je potrebno.

Za odgovor se vam vnaprej najlepše zahvaljujem!

Maja

Spoštovana Maja,
brez zadržkov zaupajte hčerkini psihiatrinji dogodek ki ga imate v mislih, tudi zato, da vas bo lahko potolažila da ni odločilno pomemben.Verjetno bodo pomembnejši podatki o dogajanjih, torej o dejavnikih, ki so trajali določen čas, ti imajo namreč večjo vlogo pri hčerkini motnji samopodobe in odnosu do sedanjega stanja.