Ana iz Kopra mi je poslala dolgo, pretresljivo pismo o življenju svoje družine. Tako le piše:

“Na začetku vas prav lepo pozdravljam.
Do sedaj sem še nekako poizkušala probleme enostarševstva peljat kakor sem vedela in znala. Jamranje ne pomaga. Če prosiš večina samo prikimava, storijo pa bore malo. Tako sem že kar obupala, pa zadnje čase kar zase zadržim, ker si ne upam dosti omeniti stisko.
Imam dve hčeri. Starejša, Sandra, je stara 12 let. Je otrok s posebnimi potrebami, ima pa tudi epileptične napade. Zaradi nje ne morem iti v službo, saj je v zavodu ne sprejmejo, le-ta pa je med poletjem tudi zaprt, tako da moram biti non stop z njo.
Druga hči, Mojca, je bila stara 5 let. Je radoživ otrok, zdrav in zvedav.

Za starejšo hčerko dobivam iz preživninskega sklada 67 eur, za kar so mi znižali socialno pomoč. Za mlajšo hčer imam dogovorjeno preživnino, ki pa jo njen oče plačuje neredno. Ne vem več, kaj naj storim. Sem v zaoostanku s položnicami, prosit sem šla na Karitas za hrano. Do sedaj nisem dobila še nič novega za hčeri, vedno dobimo staro, obrabljeno (igrače, obleke, obutev). Kaj mojim res ne pripada kakšna nova stvar.
Smo v finančni in psihični stiski. Kam naj se obrnem? Naj se ponovno vrnemo v materinski dom ( v njem smo bile 3 leta, ker me je oče druge hčere pretepal in metal po stopnicah)?

Strah me je, ker se bojim, da bom na koncu kratko potegnila jaz. Rekli so mi že, naj dam starejšo hčerko v zavod na Ig, ker mse prosila za en teden počitnic – kolonije. In tamlajšo naj dam v rejo, če ne zmorem finančno skrbeti zanjo. Ampak jaz imam moji hčeri neizmerno rada in želim skrbeti zanju. Mar tega ne razumejo?

Se opravičujem, vendar sem že začela razmišljati, da je nekaj narobe z mwno i nda mogoče ne razumem ničesar več.

Hvala za vaš posluh,

Ana”

Pismo je sicer dolgo šest strani, v njem pa je toliko bolečine, da sem se najprej morala izjokati, šele nato napisati.

Po telefonu mi je rekla, da jo je sram prositi, da ni navajena pomoči (kako znano mi je to). Nato mi je le zaupala, da je v zasotanku s položnicami za cca 400 eur (najemnina, voda, ogrevanje, komunala, elektrika).

Za hčeri bi potrebovala čevlje, št. 33 in 29. Obleke nosita za 11 in 6 let. Če ima kdo kolo za 5 letnika, pa ga ne rabi več, ga bo mala Mojca izredno vesela.

Torej, Ana, Mojca in Sandra živijo v Kopru. Potrebujejo našo pomoč. Imam njihov naslov, gsm in TRR. Kdor jih želi osebno obiskati in jim ponuditi pomoč, ali pa jim finačno pomagati preko TRR, naj piše na [email protected]

Pomoč potrebujejo takoj in zdaj.

PROSIM, POMAGAJMO JIM SKUPAJ.

Žalostno.
Žal finančno ne morem nikakor pomagati, lahko bi edino z oblačili; ki pa zopet ne pridejo v poštev saj imam 4 letno hči, starejši pa je sin.
Upam, da se najde kdo, ki bo lahko pomagal.

Najbolj pa me žalosti to, v takšnih situacijah, da ti ustanove “ponudijo pomoč” v smilsu reje otroka. Ne morem si niti v sanjah zamisliti, da bi morala dati otroka nekam v rejo…..groza.

Za starejšo me bolj kot starost zanima velikost – je drobna, močnejša? Jaz sem številka 36/38 in imam nekaj praktično nič nošenih stvari, ki so mi premajhne in bi bile primerne za kakšno drobno najstnico. Pa tudi za mlajšo bom našla kaj lepega.
Bi tudi gospa Ana mogoče kaj potrebovala?
Finančno sem pa trenutno tudi jaz v izrednem limitu.

Pa če lahko še malo udarim po naši ljubi domovinici – blazni znesek v višini 67 evrov, kar je nadomestilo za tisto, kar bi moral plačevati dragi očka, si drznejo odbiti od socialne pomoči? So mogoče zmešani ali kaj? Pa človek ne more verjet. Še dobro, da na teh razkošnih 67 evrov ne nabijejo kakšnih obresti.

ločevalka: daj mi tvoj mail, da ti pošljem podatke – gsm od Ane, pa se boš kar konkretno z njo pomenila.

[email protected]

Katarina, res si zlata, ko takole pomagaš!!

Tudi jaz nosim konfekcijsko št 36 in bi za ta veliko punco ali pa morda za mamico lahko našla kar nekaj oblačil.Pozanimaj se katere konf. št. potrebujejo, št. čevljev…
Katarina, piši mi na mail, da se dogovoriva kako je z dostavo, jaz namreč le vsake tolko zaidem na ta forum, tako da zs ne pridejo v poštev.
lep dan in obilo uspeha v tej akciji
nataša, Lj.
[email protected]

Sem klicala gospo Ano. V bistvu rabi oblačila za starost 6-8 in 8-10, ker je starejša hči zelo drobna.
Bi se pa rada izkazala tudi z denarjem. No, mogoče bi pa kakih 20 evrov vseeno lahko riskirala. Če nas 10 prispeva po 10 evrov, smo rešile četrtino dolga. To je pa že nekaj!

ločevalka, zelena lučka: hvala za pomoč. ana je presrečna. ob koncu tedna sporočim, kako hitro smo se odzvali in koliko pomoči je dobila.

Saj sem ti pisala na mail,
zdajle pa sem se še spomnila, da sem pred časom vedela za to, da je mati, ki zaradi bolnega otroka ostane doma, pravico do delnega nadomestila za izgubljeni dohodek – naj gospa kliče na brezplačno pravno pomoč in naj ugotovijo, ali je do tega upravičena.

Aja, zdaj sem najdla:
DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK
Nova pravica, ki začne veljati 1. januarja 2003 je tudi pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Pravico lahko uveljavlja le eden od staršev, pogoj za to pa je, da sta oba z otrokom državljana Republike Slovenije in da imata v Republiki Sloveniji tudi stalno prebivališče. Pravica velja dokler niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma največ tri mesece po smrti otroka. Če je otrok iz kakršnegakoli razloga v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali če je v rejništvu, starši ne morejo uveljavljati te pravice.

Mesečna višina prejemka je minimalna plača, od tega mora upravičenec plačevati prispevke za socialno varnost. Če upravičenec preide na krajši delovni čas od polnega, mu pripada sorazmerni delež delnega plačila za izgubljeni dohodek.

konec navedka

mocha: takoj posredujem naprej.
ampak ne razumem: tavelia kima 12 let. kaj tej mami nikoli nihče ni pomagal na CSD-ju? ah ja, seveda ne, saj mi je poslala odločbo ,s katero zahtevajo od nje, da poišče očeta tamale in se z njim dogovori za stike. ona naj ga poišče, pa se je ne moreš verjet. in to je uradna odločba.
pa to ,da mora za sprožitev rubljenja zaostale preživnine njena hči vplačati varščino. njena hči, ki ima let. in to uradna odločba sodišča.

sama sem prijateljica te mame in poznam razmere in poznam stvari ki si se sama recem ne saj ne more biti res a na zalost je kruta resnica kaj vse je morala ta mama prestat se sama ne morem verjet pa sem na lastne oci videla.in ta mama ima toliko ljubezni do punck da se bori in vstraja marsikatera od nas bi ze kdaj klonila…pa se hujse stvari je prezivela ki jih ni v pismu omenila…in na csd raje zatisnejo oci in na hitro stvar razscistijo ce ti ni prav daj otroke v rejo… ce kdo rabi pomoc jo ona vsekakor pa ne samo materijalno…in vsaka od nas je lahko nekega dne ona….

ronka, ona je govorila z mojim prijatlejem tam doli in ji je svetoval naj zamenja CSD? je to možno? medve sva včeraj govorili o tem.

Seveda je moznost, da se pristojnost enega centra prenese na drugi center. Vendar morajo zato biti tehtni razlogi. Mogoce bi v prvi fazi bilo lazje, da se zamenja oseba, kar ni tako zakomplicirano. Zato ker ni nemogoce, da dve odrasli osebi ne najdeta skupnega jezika. Obstajajo antipatije, pa ti nihce ni nic naredil. Zato naj poskusi z menjavo osebe, ce pa je pravi razlog, pa naj zamenja pristojnost centra.

Vso sreco!

katarina,povedala mi je ocitno je mozno bo provala zamenjat upam da bo naletela na bolj cloveske ljudi-delavke.seveda niso vsi na csd za isti kos a vecina….

Prosim, če mi na mail pošlješ njihov naslov.Moja hči ima 12 let in bom doma poiskala njene premajhne stvari in jih poslala mamici.

sicer sem malo zašla na ta forum ampak
tudi meni pošlji prosim podatke lahko bi se kaj našlo
hvala,
[email protected]

tudi jaz bi nekaj prispevala z študentskega žepa 😉 Kam lahko nakažem?

upam, da zberemo za položnice pa vsaj za sladoled.

ena: daj mi tvoj mail, da ti posredujem podatke

tudi jaz bi prosila za kontakt od te gospe-imam kr nekaj oblačil, čeveljčkov in še kaj bi se našlo

Izgleda da na [email protected] noben ne bere mailov… lahko dobim številko TRR?