problem v meni ali ne znam ceniti partnerja
Prosila bi vas, če mi lahko nekdo svetuje ali pomaga rešiti nalednji problem. Tole je prav tako moja prva izkušnja, da na takšen način iščem pomoč, vendar si sama ne znam več pomagati in zato upam, da bom znala problem čim bolj enostovno opisati. Preden bi prešla na problem bi na kratko napisala o svoji preteklosti. Sem edinka in sem svoje otroštvo in mladost preživela z materjo, ki se je od očeta ločila, ko sem bila stara 3 leta, zaradi alkoholizma in nasilja. Z očetom nisem imela kaj veliko stikov, ker ga tudi ni zanimalo kako je z mano in prav tako ni plačeval preževnine, vendar mi je bilo kljub temu velikokrat hudo in sem bila žalostna, ko sem gledala kako moji vrstniki uživajo srežo družinskih vrednot. Ko sem bila v srednji šoli se je mati še enkrat poročila in ker sem bila jaz takrat v letih pubrtete sem imela velikokrat izbruhe v smislu, da me nihče ne mara, in da je najbolje če kar umrem ipd. vse to in še marsikaj je v tem času prenašal tudi moj takratni fant, ki pa je bil razumevajoč in mi je pri vsem tem tudi skušal pomagati, vendar sem bila jaz preveč trmasta, tko da smo se takrat doma veliko prepirali on živeli v slabih odnosih. Prav tako sem bila takrat rajši pri fantu doma in pri njem sem iskala nekakšnega očeta in nisem čutila do njega tistih pravih čustev kot bi jih morala punca do fanta. Ko sem diplomirala sem iskala sto in en način kako prekiniti najino vezo (trajala je 5 let) in sem mu enostavno rekla, da ga nimam tako rada in da karakterno ne greva skupaj,zato bi bila rajši sama. V tem času sem bila srečna, komunikativna, veliko sem se zabavala in ukvarjala s športom, skratka bila sem polna energije. Čez malo več kot pol leta po prekinitvi zveze sem spoznala novega fanta, v katerega sem se zelo zaljubila in prav tako veliko čutila do njega, skratka nisem mogla biti brez njegove bližine in zato sem bila veliko pri njem doma in prav nič me ni motilo, da živi skupaj z očetom in mlajšo sestro.Je razumevajoč, vendar mu še vedno ne zaupam po vsem in ne vem zakaj, mogoče zato ker veliko dela, vendar ima tako naravo dela in mu zato velikokrat očitam, da nima časa zame in da bi mogla biti prav sedaj ko sem z njim noseča 3 mesece malo več časa skupaj. Vendar mi zmeraj odgovori, da zakaj razmišljam tako negativno, ker se on trudi in dela zato, da bomo mi živeli dobro in ne zato, ker bi se pri tem zabaval in da naj bom vesela, da je takšen bolj kot da bi mela nekoga, ki bi po cele dneve pohajkoval po gostilnah in se družil z drugimi ženskami, kar pa on ne počne, ker se je odločil živeti z mano. Pravi tudi, da me prav nič zanima kako naj bi trenutno uredila stanovanje, vendar je bilo to nezanimanje rezulat mojega slabega počutja prve tri mesece, zato tudi nisem mogla tako sodelovati pri izbiri pohištva ipd. Trenutno zaradi vsega tega tudi nisem rada pri njem doma in sem mu lepo razložila, da bi bila med tednom rada doma, ker bo preselitev zame velika sprememba, ker sem zelo navezana na svoj domači kraj, pa pravi da ga nimam več rada in da bežim pred njim in da on misli, da bi mogla v takem trenutko partnerja živeti skupaj. (moram povedati da se on zelo veseli otroka, jaz sem bila na začetku nekoliko negativno usmerjena glede tega) Najbolj pa mi je hudo zaradi prepira, ki se je zgodil 2 dni nazaj, ker sem jaz prišla z idejo, da bi si rada zamenjala avto, on pa je imel v mislih, da bi kupil neko hišo, in mi je rekel, če ne bi bilo bolje, da še jaz vzamem zato kredit in kupiva neko straješo hišo, jo za silo urediva in zraven naj bi zgradila novo, tako da bi živela na svojem in, da se ne bi stiskala v enosobnem stanovanju v hiši njegovega očeta s katerim pa tudi ni lahko. Ker je bila moja ideja neuresničljiva sem bila malo užaljena in zato nisem hotela pogledat hiše in ogenj je bil v strehi. Zaradi moje občutljivosti in izbruhov jeze in groženj, da je nabolje da vsemu naredim konec, je on postal v trenutku hladen in se ni več zmenil zame, ker pač ne prenese te besede, ker je našel svojo mater ko je naredila samomor in ne bo šel še enkrat skozi to. Vendar mi je za te besede žal, ker jih izrečem v jezi in ne mislim tako, samo malo več pozornosti želim pritegniti. Ne razumem kako lahko človek reče, ki te ima rad , da v istem trenutku izgubi vse občutke do tebe in postane hladen. Prav tako me potem ne pokliče, zaradi česar mi je zelo hudi in veliko jočem, ne vem kako naj rešim vse to, kajti rada bi videla, da bi moj otrok živel in užival družinske vrednote ne da bi imel tako otroštvo kot jaz.
Živjo Marija!
Vaše pismo me je zelo prevzelo, saj je podobno mojim izkušnjam v življenju.Zato sem se odločila, da vam zaupam svoje težave, saj vam bo morda lažje pri srcu, že če boste vedeli, da niste edini, ki tako ravnate s partnerjem.
Tudi jaz sem iz ločene družine, saj je oče odšel z drugo. K sreči sem odraščala ob zelo ljubeči mami, ki me je zelo razvajala in sem bila zanjo center sveta, in ona zame. Potem je prišel moj prvi fant, ki pa je bil – za razliko od tvojega- zelo tiranski in me je uspel še dodatno postaviti na trdna tla in še globje;(( Rabila sem kar štiri leta, da sem spoznala, da pač to ni tisto, kar si v življenju želim in odšla. Potrebovala sem kar leto dni, da sem sploh pogledala kakšnega fanta, potem pa sem pred letom dni spoznala najboljšega fanta na svetu, s katerim živim sedaj. Sva v fazi načrtovanja družine, na tem da dobiva otročka, to je tisto, o čemer sanjam že vse svoje življenje. In ravno to je najbolj čudno, tega enostavno pri sebi ne razumem- imam čudovitega fanta, oba si želiva otročka, jaz pa kompliciram, zapletam in se kar naprej jezim na fanta za popolnoma nepomembne stvari, mu očitam, da ima svojo bivšo rajši kot mene…bla, bla, skratka same neumnosti, saj globoko v sebi dobro vem, kako rad me ima. Verjetno se, tako kot najbrž tudi ti, bojim da me bo fant pustil v najbolj ranjivem času, z majhnim otrokom, tako kot je mene, kot otroka, zapustil oče. Ne vem, morda je to le moja razlaga za stvari , ki jih ne razumem, vendar v sebi temu verjamem.Morda je tudi tvoj odgovor.
Želim ti, da najdeš vzrok svojim težavam v sebi in jih odpraviš, saj te ima fant prav gotovo rad in ti bo pri tem pomagal. Želim ti vse najboljše in zdravega ter srečnega otročička;))
Maja
Spoštovana Marija!
Pred kratkim sem prebirala knjige patra Christiana Gostečnika in vaš primer se mi je zazdel kot eden od primerov, ki jih opisuje v svojih knjigah: Srečal sem svojo družino, Ne grenite svojih otrok in Poskusiva znova. Vse knjige govorijo o odnosih v družini in med partnerjema, teorija pa je podkrepljena z primeri, ki so zapisani v obliki krajših zgodbic.
Osnovna ideja vseh njegovih knjig je ta, da v bistvu ob pravem partnerju, v katerega se zaljubimo, skušamo ‘razrešiti’ stiske in nerešene probleme iz otroštva. Ironija je v tem, da nas privlačijo ravno tisti ljudje, ki ustrezajo našemu nezavednemu načrtu, ki se je izoblikoval v otroštvu. Ob partnerju potem podoživljamo najhujše travme iz otroštva, ob tem pa nam je dana možnost, da jih presežemo.
Če bi npr. sedaj poskušala analizirati vaš primer (na osnovi tega kar sem se naučila) bi rekla, da vi podzavestno skušate v partnerju izzvati občutek zavrženosti, ki ste ga bili v otroštvu deležni s strani očeta, ki ste ga pogrešali. Kot ste že sami napisali ste tudi vi partnerju zadali bolečino, ko ste omenili hudo travmo iz njegove preteklosti.
Po zapisanem v knjigah patra Gostečnika si bosta te rane zadajala tako dolgo, dokler ne bosta ugotovila, da so to vajine nerazrešene travme in začela drug drugega gledati drugače in poskušala razumeti, zakaj se na neke stvari odzivata tako kot se.
Seveda sem tudi jaz prebirala te knjige, ker sva imela z možem probleme, ki jim ni bilo videti konca. Ob prebiranju knjig sva oba spremenila nekatra stališča. Mogoče bodo tudi vam pomagale.
Želim vam prijetno pričakovanje!
Maja,
želim se ti zahvaliti za mail, kajti v tem sem tudi našla odgovor na strah, ki si ga ne upam priznati, ampak je res. Včasih se res bojim, da me bo fant zapustil takrat, ko bom imela majhnega otroka, tako kot je v bistvu oče zapustil naju z mami in to me najbolj obremenjuje, zaradi česar se tudi ne morem sprostiti in uživati v nosečnosti, čeprav je fant potrepežljiv in mi je že nekajkrat razložil, da naj ga skušam razumeti in zaupati vanj, kajti da se je on odločil zame in da ne bo naredil kakšne neumnosti s katero bi ogrozil družino, ki mu toliko pomeni.
tako, da nekako bom morala razčistiti pri sebi in postati malo bolj zaupljiva in sodelovati z njim, kajti mislim, da je samo to rešitev najinega trenutnega problema.
marija
Xena.
hvala za vaš odgovor in rada bi vam povedala, da mi je tudi fant že kupil nekaj knjig, ki naj bi mi pomagale razrešiti problem, tako da bo vaš nasvet prispeval, da bom prebrala še to knigo in iz vsega skušala izluščoti najboljše.
trenutno berem prav tako eno knjigo, ki je podkrpeljena s številnimi zgodbicami, avtorja ne vem naslov pa gre nekako takole,, Če ne moreš preplezati zidu, naredi vanj vrata,,.
še enkrat hvala,
Marija