Pozdravljeni.
Nisem prepričan, da je to pravi forum za moje težave, a bom vseeno zastavil vprašanje. S partnerjem sva v istospolni vezi nekaj dlje kot eno leto. Pričela sva s pripravami na vselitev v skupno stanovanje, da bi lahko bila več skupaj, saj sva se do sedaj videvala le ob vikendih. Vendar je vselitev prelomnica, ob kateri se mi pričnejo porajati vse večji dvomi. Partnerja imam zelo rad, in imam močan občutek, da ima rad tudi on mene. Izkazuje mi veliko pozornosti, želi si biti z mano, nežen je, a me motijo nekatera njegova ravnanja in želje. Vse bolj se mi namreč vsiljuje misel, da mu vsaj v spolnem smislu ne zadostujem. Rad me objema in poljublja, rad je z mano v postelji, a za seks moram pogosto prositi. Pravi, da nima več toliko potrebe po seksu, ker je v takšnih letih (44 let, jaz 38). Ob meni se težko vzburi in ponavadi doseže vrhunec le ob onaniranju. Samozadovoljuje se tudi kadar nisva skupaj. Že od kar sva par, sva ob vsakem obisku morja na njegovo željo bila na gejevskih nudističnih plažah. Meni to ni všeč, ker svojega in partnerjevega telesa ne želim deliti z velikim številom neznancev, on pa trdi, da mu je všeč občutek, ko je lahko gol v naravi. Ne vem, v čem je pravi smisel nudističnih plaž, menim pa, da gre predvsem za iskanje spolnih partnerjev. Ne vem več, ali sem jaz preveč staromodnih nazorov in si domišljam, ali imam vendarle prav in so moji dvomi upravičeni. Prosim vas za mnenje. Hvala.

Pozdravljeni, Drago23!

Pogumno razkrivate svoje dvome, prizadetost in razočaranje v vajini drugačni zvezi, v kateri pa s partnerjem verjetno doživljata zelo podobne stiske, ki se pojavljajo tudi v običajnem partnerskem odnosu. Ob odločitvi za skupno življenje se odpre polno strahov in dvomov in ranljivosti, saj se v bistvu nezavedno začne boj za premoč in zmago – čigavi vzorci bodo prevladali, kdo bo popuščal, kdo ima prav in kdo nima…. Eden od partnerjev se v svojem doživljanju običajno čuti močnejši, bolj suveren in vztrajen, drugi pa šibkejši, prej začne dvomiti vase in je prej pripravljen popuščati in se podrejati in prilagajati… Vam so se ob prelomnici vselitve in s tem bolj dokončne »zaveze« med vama začeli porajati občutki dvomov vase, morda občutki manjvrednosti, občutki, da mu morda niste dovolj privlačni v spolnem smislu, da ga morate prositi za spolnost in je to za vas sigurno ponižujoče in čustveno boleče, saj si želite, da bi on sam dajal pobude in vam s tem dal občutek zaželenosti. Smete si verjeti, da čutite in doživljate prav. Karkoli namreč nekdo doživlja, je sigurno prav in sigurno obstajajo neki razlogi zakaj tako čuti in doživlja. Vprašanje pa je katere nezavedne »rane« se nam ob tem lahko odprejo in ponavljajo in kdaj in v katerih odnosih smo se že počutili podobno ranljive oz. preveč izpostavljene. Podobno pa se te rane odprejo tudi na drugi strani in zato se je pomembno začeti o teh občutjih zelo senzitivno in neobtožujoče pogovarjati. Vsak od partnerjev je namreč v svoji stiski in od drugega želi čutiti razumevanje in sočutje, in tako vsak samo pričakuje, da bo dobil (in je razočaran), ni pa v svoji ranljivosti sposoben sočutja in razumevanja dati partnerju (in zato sta oba razočarana).

Ne vemo koliko ste se s partnerjem že uspeli pogovarjati in mu izraziti svoje skrbi in dvome in izraziti svoja občutja o odgovornosti skupnega življenja in o tem,da vas je strah, da mu niste dovolj privlačni in da vas skrbi, da vas bo morda zamenjal s kom drugim, koliko pa je o svojih težavah in najbolj ranljivih občutjih in skrbeh okrog skupnega življenja in tudi okrog spolnosti že uspel spregovoriti on. Če se partner ob vas težko vzburi sigurno ni problem v vas in vaši nenadni neprivlačnosti (saj sta si oba očitno bila privlačna), pač pa je to problem partnerja, ki ga bo moral rešiti in o tem spregovoriti tudi z vami. On bo moral odkriti kaj se mu zgodi, da morda ni več te privlačnosti, za katero pa vi niste krivi. Sigurno pa vam ob vsem tem ni enostavno in doživljate boleče razočaranje, strahove o neprimernosti in morda celo občutek zavrženosti, zamenjanosti.

Sprašujete o nudističnih plažah in zlasti o gejevskih nudističnih plažah. O tem vam bodo morda lahko več povedali ostali uporabniki foruma, jaz bi vam tukaj želela le ovrednotiti, da smete verjeti sami sebi in svojim občutjem in da sigurno niste preveč staromodnih nazorov. Vi doživljate ob goloti na nudističnih plažah neprijetne občutke in si smete verjeti, da je za vas tako prav. Vaše meje (naravnega) sramu in izpostavljenosti so ob tem prekršene. Če pa ob tem doživljate poželjive poglede drugih ali partnerjevo razgledovanje za drugimi, si spet smete verjeti in se zaščititi pred tem, najprej s pogovorom o občutjih, morda pa tudi z umikom. Od partnerja bi upravičeno pričakovali, da bo razumel tudi vašo stisko in vaša občutja ob tem, ne le da morate vi razumeti njegovo in se mu samo prilagoditi. O tem pa se bo potrebno veliko pogovarjati, vendar zelo previdno, saj se tu lahko oba zelo ranita. Pomembno je izražati samo svoja občutja brez morebitnih očitkov, obtoževanja ali krivljenja, kar lahko partner zelo hitro zazna v takšni obliki in je potem užaljen, prizadet ipd. Vi imate pravico, da ne delite svojega telesa in intimnosti med vama še s kom drugim, od partnerja pa pričakujete podobno ekskluzivno zavezo z vami, vendar ne vemo, če je on na to sploh pripravljen, kar pa je njegova odgovornost. Prav tako kot v dvospolni zvezi naj bi si vidva verjetno omogočila ekskluzivnost golote in intime med vama, za kar pa je potreben jasen dogovor. Če se nekdo od partnerjev s tem ne strinja, drugi zaradi tega ni staromoden, niti mu ni potrebno vedno popuščati na račun močnejšega. Pomembno pa je, da se jasno zavedate, da imate pravico do svojih občutij in meja, ki vam jih telo pokaže in da si smete verjeti. Če torej dvomite, smete vztrajati v teh dvomih toliko časa, dokler vam jih partner ne bo pomiril – seveda pa je potrebno o tem spregovoriti, ne zgolj pričakovati branja misli.

Vse dobro vam želim.