Pozdravljeni!

Odkar sem doživela dva spontana splava, je v meni prisoten vedno znova strah pred ponovnim splavom. Želim si verjeti, da glede na to, da sem bila na različnih preiskavah in so mi odstranili vzrok splavov, je v meni še vedno prosoten strah. Strah me je pogleda na kri, ker ko sem bila drugič noseča, sem vedno znova letala na stranišče in gledala, če mi teče kri in tega me je grozno strah. Iskreno si z mojim možem želiva otročka in iskreno sem pripravljena se ˝skulirati˝pa vendar si nekako ne znam pomagati. Rečem si: ˝da vseh stvari ne morem nadzirati, da glede na to, da so me pozdravili, ne bo šlo kaj narobe, da tudi če je kri, to še ne pomeni, da je napovedan splav…. ampak vse ostane samo pri besedah. Sploh jih ne znam udejanjiti in se sprostiti in normanlo zadihati. Kaj je to normalno? Tako si želim otroka, pa me je ob enem zelo strah kako bo, je pa res tudi to, da z otročkom ne morem predolgo čakati, saj mi je sam zdravnik svetoval, da naj čimprej zanosim, zaradi zdravstvenih razlogov. Kaj naj storim?

Zahvaljujem se vam za odgovor.

Pozdravljeni,

vaš strah je razumljiv. Bilo bi narobe, če bi življenje kar teklo naprej, vi pa bi ostali čustveno neprizadeti.

Menim, da lahko največ podpore pričakujete in dobite na sosednjem forumu Ko starši žalujejo. Prilagam link:

Srečno

New Report

Close