Lepo pozdravljeni,

sredi avgusta sem rodila deklico s prirojenim izpahom levega kolka. Nekaj dni po rojstvu sva začeli zdravljenje na ortopedski kliniki. Devet dni je imela vertikalno ekstenzijo, nato je nekaj tednov nosila opornice Otto bock. Ker te niso pomagale, so ji v splošni anesteziji naredili repozicijo kolka in namestili mavec, ki ga je nosila pet tednov. Slikanje je pokazalo, da tudi ta metoda ni bila uspešna, zato sva v začetku februarja predvideni za operacijo, takoj zatem bo znova v mavcu od popka do gležnjev, in sicer spet pet tednov. Že prvič me je bilo zelo strah mavca, spraševala sem se, kako dojenčki to prenesejo, a je bila moja hčerkica izjemno potrpežljiva. Sedaj me je poleg tega, kaj lahko takšna operacija pomeni za dojenčka, znova zelo strah mavca. Februarja bo hčerkica stara pol leta in ves čas me morijo vprašanja, kako bo prenesla ta oklep okoli sebe. Prvič sem jo precej nosila in pestovala, a je bila že zelo težka. Že pri podiranju kupčka me je vse bolelo. V košaro vozička je šla na milimetre, zdaj, ko bo že večja, ne vem, če bova še lahko hodili na sprehode. Strah me je tudi zato, ker se sedaj počasi že obrača na bok in na trebušček (pri tem nam pomagajo tudi pri nevrofizioterapiji), potem pa bo za ves mesec in pol obsojena na en položaj. Ali imate morda kakšne izkušnje, kako otroci pri taki starosti prenašajo takšen mavec. (V mavcu sta obe nogici, mavec pa sega vse od popka do gležnjev). Vesela bom tudi kakršnegakoli nasveta, kaj lahko z njo počnem, da nama bo lažje. Vam je mogoče znano, če tudi v tujini po operacijah kolka sledi mavec?

Morda se vam moji strahovi zdijo banalni, zato se vam opravičujem. Vendar sem že celo nosečnost preživela v strahu. Nuhalna svetlina je bila namreč 4,2 in sem se ves čas obremenjevala, kaj bo. Izkazalo se je, da je naša deklica k sreči zdrava, a težave s kolki nam ne prizanašajo.

Iskrena hvala za vaš odgovor in lep dan še naprej!

Razumem vašo skrb in seveda imate popolnoma normalna vprašanja:=) Včasih, ko tehnike iskanja in zgodnjega diagnosticiranja prirojenih izpahov kolka niso bile tako uspešne, kot so danes, je bilo seveda zamavčenih dojenčkov in operiranih dojenčkov mnogo več, kot to vidimo danes. Vendar je žal tako, da je bolje čimhitreje popraviti sklepno ponvico in omogočiti normalen razvoj gibanja, hoje, kot pa kasneje popravljati izpahnjeno glavico stegnenice in preplitvo sklepno ponvico.
Je pa tudi res, da je otrok v tej starosti vedoželjen, se giblje in ga mavec močno ovira. Res je tudi, da je skupaj z mavcem otroka težko prenašati, dvigovati. Vendar, mami, glavo pokonci. Bo minilo , čeprav bo hudo. Po odstranitvi mavca pa priporočam obravnavo v razvojni ambulanti, kajti otroci s prirojenim izpahom, ki so bili zdravljeni toliko mesecev, kasnijo v gibalnem razvoju in je zelo odbro zanje, da jih “prevzame” razvojni pediater in fiziterapevt.
Tudi v tujini so otroci zamavčeni:=( Morda se bo oglasila še kakšna sotrpinka in povedala svoje izkušnje kot mamica, ki je to dala skozi.