Spoštovana dr. Cerarjeva,
imam nekaj vprašanj v zvezi s pripravo adaptiranega mleka, saj sem po internetu in raznih forumih opazila, da si ljudje s tem nekako niso kaj preveč delali problemov, kot si jih jaz, vendar za svojega nedonošenega otroka res želim le in samo najboljše. Imam hčerko, rojeno v 27.tednu in hranjeno z AM od začetka rojstva. Sedaj je stara korigirano 2 meseca.

Torej najprej bi imela vprašanje glede same vode:

1. Prekuhavam našo vodo iz lokalnega vodovoda,ki jo najprej dam skozi precejanje za vodni kamen. Vodo nato prekuhavam cca 10 min vendar po vrhu plava še vedno nekaj vodnega kamna ko je voda že prekuhana. Zanima me, ali je le to za mojega otroka škodljivo, glede na količine mleka ki ga popije. Doji se ne.

2. Kaj mi svetujete glede potovanj in počitnic na morju (Hrvaška in Grčija), kakšno vodo naj prekuhavamo za pripravo AM?

3. Ali mi znate morda odgovoriti še na vprašanje glede samega AM. Prah naj bi se pripravljal z vodo, ki naj bi imela do čeno temperaturo za pripravo: okrog 42-50 stopinj. Kaj se zgodi v primeru, če je voda za pripravo AM prevroča? Ali se kakovost hranil potem zmanjša? in potemtakem otrok dobi preveč vodeno mleko, ki pa je za njega lahko nevarno?

4. Koliko časa in kolikokrat mi svetujete sterilizacijo stekleničk?
Kdaj se začne količina sterilizacij zmanjševat pri nedonošenčkih?
Moj sistem je takšen da po ponujenem obroku vsakokrat stekleničko najprej splaknem, nato temeljito umijem z detergentom in jo nato dam še sterilizirati. Ali je takšen način pravilen ali pretiran? Do katerega meseca otrokove starosti so potrebne redne sterilizacije?

5. Glede na to, da se moja hčerka že od samega začetka hrani z AM, ker na žalost mleka nikaor nisem imela, me zato zanima,ali bo zaradi tega v otroštvu kaj manj odporna na bacile in viruse in ob odhodu v vrtec več bolna od vrstnikov?

Najlepša in iskrena hvala za vaš čas in vaše odgovore
Vse dobro vam želim.

Draga (pre)zaskrbljena mama,

res ste ena redkih mam, ki iz priprave adaptiranega mleka naredi zapleteno, zelo natančno opravilo. En ekstrem (in teh je večina) segreje vodo “na oko in otip” (npr. vodo v plastenki, v mikrovalovki), doda prah po mericah plus-minus, malo pomeša in si kane kapljo mleka na zapestje (da ni prevroče, prehladno je ok) ter ponudi lačnemu jedcu. Stekleničko spere pod kuhinjsko pipo, tu in tam jo opere v pomivalnem stroju.

Vi pripadate manjšini mam, ki želi vse natančno, perfektno (česar sicer v naravi ni veliko, celo žensko mleko se po sestavi razlikuje od mame do mame…). Kar sicer ni potrebno ali nujno, škodi pa tudi ne :-).

In še k vprašanjem:

ad 1. “lokalne” vode ne prekuhavamo zato, da bi odstranili minerale (vodni kamen), ampak uničili morebitne mikrobe. Nobene potrebe ni, da bi pripravljali mleko z demineralizirano vodo, tudi proizvajalci mlečni prah sestavijo z mislijo, da bo mleko pripravljeno s “trdo” vodo.

ad 2. Počitnice ob morju zelo svetujem, bi pa razmišljala o čim bližnji lokaciji – z največ nekajurnim potovanjem z avtom, letala bi se v tej starosti še izogibala. Tako zaradi nižjega deleža kisika v kabini med letom, izpostavljenosti spremembam v pritisku ob vzletu – pristanku, kot zaradi množice potencialnih nosilcev virusov v letalu in na letališčih. Torej je moja izbira slovensko ali hrvaško morje. In le če se vam bo zdelo, da voda iz pipe smrdi po kloru, uporabite raje ustekleničeno.

ad 3. Zelo prevroča, vrela voda ni “idealna” za pripravo mleka (lahko zmanjša učinkovitost vitaminov), ne zmanjša pa hranilne vrednosti, mleka torej ne osiromaši. Če pa gre za odstopanja +/- 10 stopinj, pa ne bo nič hudega.

ad 4. Sterilizacija stekleničk že dooooolgo ni potrebna, saj niste v okolju, kjer bi mikrobi kar skakali (kar je npr. okolje bolnišnice, poleg tega se tu pripravlja mleko “na hektolitre”, ne po porcijah). Ni pa nič slabega, če stekleničke morda enkrat tedensko daste še v sterilizator, da se bo aparat vsaj “ekonomsko” obrestoval :-). Vmes pa jih vedno takoj sperete (da v njih ni ostankov mleka, tako kot ste delali doslej), lahko jih tu in tam operete tudi v pomivalnem stroju in jih potem še sperete s čisto – prekuhano vodo.

ad 5. Čeprav je materino mleko res idealna hrana za človeškega mladiča, pa današnji nadomestki omogočajo povsem primerljivo rast in razvoj. No, tudi tisto pred 5 (in več) desetletji niso bili tako slabi (nisem bila nedonošenka, sem bila pa hranjena samo z razredčenim kravjim mlekom, takrat še z raznimi primesmi limone ipd…., pa se nikoli nisem čutila “prikrajšano”).

Lepo se imejte, kmalu (še 2 meseca…) bo čas za uvajanje goste hrane in vaše kulinarične presežke,

Draga Dr. Cerar,
Res iskrena hvala, da ste si vzela cas in mi odgovorila,na nekaj res zame pomembnih vprasanj, saj sem se ob pripravi adaptiranega mleka vedno znova sekirala ali delam dovolj dobro, da bo za naso puncko le najboljse.
Mogoce imam prevec vcepljeno v glavo, da imam doma nedonosenko, in se resnicno bojim zanjo in kolikor je mozno, jo cuvam in negujem.
Puncka je sicer pridna, zdrava in lepo raste, vendar mamica kot mamica, ki gre enkrat skozi proces rojstva nedonosencka, prezivetja vec tednov ali celo mesecev v porodnisnici, dihanje in upanje za vsak dan posebej, da bo otrok napredoval brez vecjih zapletov, ja – tezko je te stvari pozabiti. Potem pa ljudje tezko razumejo, ker otroka ne das vsevprek po rokah in se morda celo odlocis, da se eno leto vec ostanes doma, da das otroka cimkasneje v vrtec in nazadnje kompliciras pri pripravi adaptiranega mleka, ker svojega vec nimas.
Vem, da me vi razumete in spostujem vase mnenje.
Res ste zdravnica z velikim srcem in iskrena hvala vam za vse!

Znani pregovor pravi, da “kogar kača piči, se boji zvite vrvi”. Zato je po vsem, kar ste doživeli – in k sreči preživeli brez posledic – vaš strah razumljiv, pričakovan. Poleg tega je prava mera “previdnosti” (še zlasti ob možnih virih mikrobov) vedno koristna, ne le pri vaši hčerki zaradi prezgodnjega rojstva, ampak pri prav vseh (tudi donošenih) dojenčkih te starosti. Paziti je le treba, da zaradi natančnosti ne zagreni vašega ritma življenja in ne vzame časa za prijetnejše aktivnosti.
Srečno in lep pozdrav,