Prilagojeno preverjanje znanja pri SUT – kako?
Pozdravljeni, sem mati 10-letne deklice, ki obiskuje 5.razred in ima od začetka maja letos odločbo o usmerjanju zaradi specifičnih učnih težav, dejansko pomoč je dobila z letošnjim šolskim letom. V odločbi ima poleg 3 ur pomoči specialnega pedagoga navedene tudi prilagoditve pri podajanju in posebej pri preverjanju znanja: poudarek na ustnem preverjanju znanja, podaljšan čas, po potrebi preverjanje izven razreda.
Pred kratkim je bila pri enem od predmetov ustno preverjana in je dobila oceno 4. Dva tedna kasneje so isti sklop vsebine pisno preverjali, kjer pa je očitno zablokirala in je sicer dobila oceno -2, čeprav je bilo število pridobljenih točk za negativno oceno. Pisala je isti test kot ostali, v istem času, v razredu.
Razumem, da pač ob tem preverjanju ni uspela pokazati več znanja in je zato ocena povsem realna. Žal pa to vpliva na njeno že tako slabo samopodobo.
Po odločbi ima pravico do prilagojenega preverjanja in bi želela, da se preverjanje res izvaja na način, ki bo zagotavljal možnost za dejanski prikaz znanja.
V IP o preverjanju niso zapisali nič, razen, da naj ima povečane fonte, test razdeljen na več delov. Nič o zapisu iz odločbe.
V šolo sem specialno pedagoginjo že poklicala in so žal klic razumeli kot pritožbo, ne pa kot prošnjo po pomoči otroku. No, saj se bomo uskladili 🙂 Sodelujemo bolj toliko kot je nujno treba, šola samoiniciativno žal ne bi pomagala nič. Tudi postopek sem sama sprožila, saj so mi v šoli trdili, da hčera po njihovem mnenju nima učnih težav. Pomoči ji niso hoteli zagotoviti kljub priporočilu psihologinje, ki jo je testirala, ampak so raje čakali na odločbo, ki je prišla 1 leto po priporočilu.
Kaj lahko kot starš otroka še naredim, da otroku zagotovijo prilagojeno preverjanje?
V zadnje pol leta se je hčerin odnos do šole zaradi konstantnega dela doma in v šoli izboljšal in ne bi želela, da nekaj slabih pisnih ocen pokvari vse doseženo.
Petya,
Odločba o usmerjanju je zavezojoča za šolo, zato prilagoditve, ki so navedene v odločbi, tudi zavezujoče (poleg tega, da ima skupina,ki oblikuje IP možnost te prilagoditve še razširiti).
Ustno prevejanje znanja pomeni, da se otrokovo znanje preveri ustno – je pa res, da se določene vsebine ustno težko preverijo.
Potrebo se bo usesti in dogovoriti. Če je deklica še kje obravnavana, se obnite za pomoč tudi k strokovnjaku, ki deklico vodi zunaj šole.
Zadnja inštanca pa je Inšpekcija za šolstvo.
Hvala za odgovor.
Kljub temu, da na svetovalnem centru na Gotski nimamo več terminov, sem se za nasvet obrnila tudi tja, k psihologinji, ki je testirala deklico. Tudi tam sem dobila enak odgovor. Odločba je zavezujoča in je šola ne bi smela ignorirati. Čeprav v IP prilagoditev preverjanja ni zapisana kot v odločbi, jo morajo izvajati.
Zaradi lažjega sodelovanja s šolo pa bo hči spet dobila nekaj terminov pri defektologu in psihologinji na centru.
Šola je ta del odločbe pri sestavi IP malo odmislila, jaz pa ob podpisu nisem želela komplicirati. Škoda, da delajo res samo tisto, v kar jih prisiliš. Namesto, da bi jim bilo v interesu delati v dobro otrok. Žal imamo s šolo že lepo zgodovino nekooperativnosti. V lanskem šolskem letu smo imeli težave s sodelovanjem hčere pri pouku, ker je niso znali motivirati in je svetovalni center že povabil učitelje na sestanek. Nekaj časa je pomagalo, zdaj pa se spet zapleta.
V zgoraj napisanem primeru je šlo za Družbo, kjer ustno preverjanje ne more biti neizvedljivo, v tem tednu pa pisno preverjajo znanje še pri dveh predmetih. Zato upam, da bodo preverjanje že prilagodili. Sicer moram obvestiti center. In bom verjetno vsaj informativno poklicala tudi na Inšpektorat, čeprav mi ni prijetno šoli povzročati težav.
Petya,
mogoče samo nasvet – popresite strokovnjake na SC, da posredujejo. Včasih bolj zaleže, če šoli, kdo od zunaj pove, kako morajo stvari potekati.
Spoštovani
nekaj takega ima zapisano v odločbi tudi moj sin. V praksi to pomeni , da piše teste izven razreda v dveh delih po 20 minutah ima pet minut pavze potem pa piše dalje . Če nima dovolj 45 minutn ima možnost podaljšanega časa do 25% (starejši je imel 50%).
Vse to je zapisano v IPju , ki ga nisem podpisala dokler se nisem pogovorila z strokovnjaki , ki sina vodijo . So me naučili pri starejšem , ko sem prvič podpisala , da ne bi komplicirala pa smo imeli celo leto težave .
Lp
Petra in Mamaana, hvala za odgovor.
Žal nismo uredili nič 🙁 Na sestanku “skupine” za dopolnitev IP sva bili sami s specialno pedagoginjo, na govorilnih se nisem zmenila nič 🙁
Šola, pravzaprav učiteljica, vztraja pri neprilagajanju pisnega preverjanja; noče napovedovat ustnega preverjanja in bo zato hči spet vprašana kot zadnja v razredu, se pravi največji obseg snovi; nič sporno se jim ne zdi, če ima v enem dnevu eno ustno in eno pisno preverjanje enega za drugim.
S specialno pedagoginjo sva se dogovorili, da bo razredničarka splanirala preverjanja, saj je vnaprej znano, katere ocene mora še dobit, pa se spet ne zgodi nič. Naj bi se sama javila, ko bo znala.
Nobenega nasveta svetovalnega centra, ki so mi ga povedali po telefonu, ne upoštevajo. Sami se na SC ne obrnejo, pa tudi če bi specialna pedagoginja se, je očitno učitelji ne upoštevajo.
Enostavno ne vem več, kaj naj.
Žal mi je, da sem podpisala IP, ker je očitno nepopoln, pa še tega ne izvajajo. Ampak kako naj bi pravzaprav poznala vse svoje pravice, vedela kaj narediti, ko ti tega nihče ne pove. Šola ti samo ves čas vztrajno daje občutek, da pretiravaš, se preveč poteguješ za otroka, hočeš preveč pravic zanj.
Hči je bila zdaj nekaj časa bolna in je zato zamudila nekaj preverjanj. Upam, da ne bodo v ponedeljek, ko se vrne v šolo, poskusili vse nadoknadit in ji dali pisat oz. bo kaj vprašana.
Tudi sama sem delala na eni šoli, kjer dejansko sploh niso imeli pogojev za izvajanje IP. Imeli so res dober kader, niso pa imeli pogojev – prostorskih. Zato so otroci pisali v razredu ali pa v nekem skrajno neprimernem prostoru. Tudi sama sem imela nekaj teh učencev in že meni ni bilo prijetno, kaj šele njim. Zdaj sem na šoli, kjer se IP dosledno izvaja in vsi se trudijo, res trudijo… Je pa res, da 4 pri otroku, ki ima IP in takem, ki je nima, ni vedno čisto enako znanje. Včasih, tudi zaradi tega, ker veš, kako se trudijo, že skoraj polagaš besede v usta. Kar se v bistvu nebi smelo.
Je pa tako – včasih je kakšen otrok res mejni primer, starši se pa nočejo sprijazniti, da bi mogel na šolo s prilagojenim programom. Tam bi se učili stvari počasneje, svojim sposobnostim primerno in se nebi tako mučili – imeli bi višjo samopodobo. Na koncu je rezultat itak enak – gredo lahko na kako šolo z dvo ali troletnim programom, vsak ima možnost tudi več, ampak razlika je ta, da so otroci s šol s prilagojenim programom veliko bolj zadovoljni in tudi v življenju se bolj znajdejo kot pa ostali. rezultat je na koncu tako isti, s tem da imajo ti otroci, od katerih starši vztrajajo pri nečem kar ni možno pogosto kake vedenjske težave. Drugače pa – prvi odstavek je odgovor na vaše vprašanje, to sem samo omenila – kaj pravzaprav povzroča neuspeh.
Hhoobiit, verjamem, da obstajajo šole s slabimi razmerami, kar pri nas ni problem. Tudi mejni primeri verjetno so, moja hči to ni. Saj šola sploh ni hotela priznat, da ima kake težave do prejema odločbe. Priporočilo SC za takojšnje prilagoditve so mirno ignorirali.
Izgovorov šola nima. Pogoje za usmerjanje ima, kar so potrdili zavodu za šolstvo pred izdajo odločbe. Volje pa očitno manjka.
Danes sva bili na svetovalnem centru, kjer ponovno začenjamo z obravnavo. Predvsem zato, da bodo iz SC šoli pomagali ravnati tako, kot po odločbi morajo. Žal je naša šola ena tistih, kjer mora zaradi togosti učiteljev SC stalno posredovati.
Vtis je dober, šola pa jih bo verjetno tudi bolj upoštevala kot mene.
Pozdravljeni!
Ob branju napisanega sem se morala pridružiti, da vam opišem naš primer.
Odločbo imamo od 3.razreda devetletke, po odločbi 5ur dodatne strokovne pomoči izven razreda.
Individualizirani program za predmete: slovenščina, matematika, družba, naravoslovje in angleščina.
Naša hči je opredeljena kot otrok z več motnjami-otrok z lažjo govorno jezikovnimi motnjami in kot otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.
Ima težave na področju besednega razumevanja in jezikovnega izražanja, kar jo upočasnjuje pri miselnemu procesiranju in logičnemu sklepanju.
Sedaj smo v 5.razredu.
Individualizirani program za predmete: slovenščina, matematika, družba, naravoslovje in angleščina.
Vse do lanskega leta sva z možem zaupala šolskemu sistemu, da oni najbolje vejo kako otroku pomagati, dokler nam niso omenili da bi hčerko prešolala.
Takrat sem se šele poglobila v individualizirani program in videla kaj vse bi se pri pouku moralo upoštevati pa se ni.
Kaj vse smo obremenjevali otroka, ker smo otroka z besedami in velikim obsegom snovi popolnoma zmedli.
Hči potrebuje več časa da določeno stvar dojame in še to moramo večkrat obnavljati in ji približati.
V strokovnem mnenju piše:
-krajši obseg nalog v šoli in domače naloge
-sprotna pomoč pri podajanju navodil
-sprotno preverjanje razumevanja navodil in predstavljivosti…..
Vseskozi delamo domače naloge enako kot ostali, izjema je občasno le matematika, ko delata z defektologinjo.
Defektologinja dela z njo matematiko in slovenščino-na razumevanju.
V individualizirani program letos – na koncu pod opombe sva z možem zapisala, da naj se upošteva krajša vsebina, pa pri učiteljici-razredničarki ne dosežemo nič.
Seveda to je pač dodatno delo.
Vse kar je, dobimo pred testom vprašanja-te ki zahteva za minimalne standarde obkroži. Zapisala sva, da naj se sproti določajo vprašanja in obseg za znanje, ki ga bo zahtevala, da se to doma učimo, ne pa da delamo na celotni snovi in je preveč vsega in hči potem vse pomeša. Učiteljica pravi da je to pa že preveč,
da je dovolj, če da vprašanja in da je vse v individualiziranemu programu.
Psihologinja, defektologinja in razredničarka-učiteljica vse so mnenja da bi naša hči bolje delala, če jo preusmerimo.
Mesečno imamo sestanke, da spremljamo ali hči dosega minimalne standarde ali ne.
Na moje vprašanje, če menijo da je šola vse storila da hčerki pomaga so dejali da vse.
Me je kar zmrazilo.
Veliko govorjenja, pa koliko je narejenega?
Seveda papirnato-sestanki, stalni zapiski,….to jim vse lepo štima.
Kaj pa ostalo?
Starši ostanemo sami, iščemo zapiske kako približati snov hčerki, ki se trudi, smo veseli ocene 2, sploh pa 3,ker vemo s kolikšnim trudom jo je dobila.
Učiteljica je trda, ne odstopa od svojega-stara šola, ker pri 25 otrocih v 5.razredu ne bo ona delala izjem.
Tudi mi nočemo izjem, želimo pa da se upošteva kar je zapisano v strokovnem mnenju.
Klinična psihologinja je na sestanku dejala da se mora graditi na bistvu-krajšem obsegu pa smo še vedno tam kjer smo bili.
Saj naša hči ocene 4 in pa 5 itak ne more dobiti, ker so to minimalni standardi.
Sedaj pa se sprašujem, kaj je dobro in prav za otroka?
Razmišljava, da jo prepiševa na kakšno drugo šolo, kjer imajo več razumevanja, toda hči rada hodi v šolo, se razume s sošolci in sošolkami, čeprav ji učiteljica ravno ni pri srcu,
ali da sporočiva z možem vse to zavodu za šolstvo in se učiteljici in ostalim na šoli, ki držijo skupaj zamerimo, ali da pustimo in se trudimo po starem?
Lep pozdrav vsem
Loty.
Jih dosega, z močno voljo,trudom, skrbnostjo, ki jo ima.
Učiteljica pravi, da se včasih med poukom dolgočasi, vem da zato, ker sama ne zna povezati snovi-potrebno bi ji jo bilo približati.
Sva z možem mnenja da bi bil napredek boljši če bi med poukom imela – dobila ob novi razlagi skrajšano bolj približano domačo razlago na A4 listu, za naravoslovje in družbo, kar bi nama pomagalo pri učenju tudi doma.Ko sva to predlagala je učiteljica vzdihnila in dejala pa kaj še, vse je v učbeniku. Ja v učbeniku je za oceno 5, razlaga v šoli je kakršna je, doma pa je spet drugačna.
Ali lahko kaj doseževa?
Mogoče spraševanje po sklopih?
Imamo zapisane časovne prilagoditve pri ustnem ocenjevanju.Kaj točno to pomeni?
Če to predlagava, bova spet imela neke čudne želje?
Prijeten dan želim.
Loty
Loty,
časovne prilagoditve pri ustnem preverjanju bi lahko pomenile npr. da je preverjenje napovedano ali da poteka v sklopih. Za to, kaj je mišljeno, je najbolje, da se obrnte na komisijo, ki je deklico usmerila.
Če učiteljica meni, da so v učbeniku napisane osnove, ki jih ona med poukom nadgradi, je mogoče res brez smisla, da se stvari napišejo. Ni res, da je vsebina v učbeniku vedno za 5.
Če bi to lahko vseeno dosegli pri učiteljici, je odvisno je če to napisano v strokovnem mnenju, odločbi ali IP.
Smiselno pa se mi tudi, da se z deklico počasi začne delati tudi v smislu, da bo kasneje znala sama ločiti pomembne od nepomebnih stvari.
Vedno bolj se mi zdi, da je glavni problem ta, da smo starši premalo obveščeni, kaj prilagoditve v odločbah sploh pomenijo oz. kaj zagotavljajo otroku.
Otroka testirajo in potem se s tabo nihče več ne pogovarja. V svetovalnem centru imajo toliko dela, da enostavno ni časa, da bi se z nami ukvarjali še naprej tudi po odločbi. Za njih je z njo zaključeno, razen, če imamo težave in prosimo za pomoč. Ampak kako sploh veš, da imaš težave, če pa ne veš, kaj zapisano v odločbi pomeni???
V šolah nas učitelji stalno prepričujejo, da pričakujemo preveč. Ker se nočeš zamerit in s tem še dodatno škodit otroku, ki je zaradi odločbe že tako “nebodigatreba”, poskušaš biti prijazen. In ne vztrajaš, čeprav v sebi čutiš, da imaš prav.
Kako naj vem, kaj vse mora pisati v individualiziranem programu preden ga podpišem, če pa mi nihče ne pove.
Pa sem spet odvisna od šole. Ki pa se logično bori za čim manj, saj vsaka prilagoditev za njih pomeni dodatno delo.
Nihče pa ne vpraša, kako starši preživimo 8 ur svoje službe, gospodinjske obveznosti in delo doma z otrokom. Nekje sem prebrala, da starši ne bi smeli prevzemati nalog šole. Kaj pa naj? Naj otroku, ki v šoli ni razumel razlage, doma ne razložim in ga pustim brez naloge, brez znanja?.. Tega, da se bom trudila, se v šoli žal preveč zavedajo in prelagajo na nas tisto, kar bi morali narediti oni. Pa čeprav so sami zapisali v IP, kaj vse bo šola naredila, pa tega ne izvajajo.
Nekoč mi je ena ravnateljica rekla, da žal na Pedagoško ne hodijo samo tisti, ki jih veseli delat z otroki, ampak tudi tisti, ki drugam ne morejo. Potem je pa vse odvisno od tega, na koga naletiš.
Na enega od zelo kvalitetnih, osebno motiviranih učiteljev, ali pa na koga od tistih, ki z muko delajo, kar so študirali.
Sama lahko rečem le, da se je očitno prav obrnit na izdajatelja strokovnega mnenja vedno, ko se ti zazdi, da kaj ne štima. Pa če ti je še tako nerodno in misliš, da mogoče pretiravaš. Vse, kar ti lahko rečejo, je, da preveč pričakuješ.. ali pa ti pomagajo.
Pri nas s šolo počasi napredujemo, daleč od tega, da sem zadovoljna s stanjem. Ampak upam, da se počasi le premakne naprej. Do takrat pa bom pač ostalo “moje” življenje preložila na stranski tir. Pa če si še tako želim, da bi šla hčerina šola mimo mene, kot je šla moja mimo mojih staršev. Očitno pač ne gre..
Petra T hvala za odgovor.
Petya se strinjam z vami.
Sprašujem se kaj se lahko zgodi če ne podpišeš IP.
Je možno da starši sodelujemo pri izdelavi IP, da se v prihodnje upoštevajo tudi naša mnenja-da se točno določi in zapiše kakšne so prilagoditve, da ga na podlagi tega podpišemo, ali lahko to zahtevamo in kdaj-pred začetkom šolskega leta?
IP je sestavljen splošno in se ga lahko zato vsak razlaga nekako po svoje.
Lep dan želim
Loty
Čao Petya!
Pri branju tvojega članka sem imela občutek kot, da sem ga pisala sama.
Kljub temu, da ima moj otrok že 5 let pomoč v šoli, izdelan IP, ki sem ga tudi žal podpisala, še vedno ne vem kako naprej, kam se obrniti, kdo mi bo dal potrebne informacije,… saj šola vedno pravi, da je naredila vse, da preveč pričakujemo,…
Ne morem se zmeniti niti tega, da bi bil moj otrok več ustno preverjan kot pa pisno, kar je navedeno v odločbi.
O prilagojenih preverjanjih znanja nočejo niti slišati. Da pač oni ne morejo delati razlik med otroki in nekaj posebnega pripravljat, pa da kako bodo oni potem to ocenili,….
Pupa m
Pupa in ostale,
če ima otrok z odločbo in v strokovnjem mnenju napisane določene prilagoditve, ni stvar zavesti, mnenja – strinajanja ali nestrinjanja posameznega učitelja – da prilagoditve upošteva – temveč so zavezojoče! Individualizacija in diferenciacija sta sestavni del pouka – ne glede na odloćbo.
Pozdravljeni
moram, priznati, da sem dobila od vas kar nekaj informacij, da bom pazljiva kaj mi bojo dali v roke za podpisati! Mene sicer tudi silijo, naj dam vlogo za individualno pomoč otroku, vendar bom počakala da dobim vse informacije s tem, ker želim, da mi je vse jasno.
Otrok ima sicer potrjeno epilepsijo, vendar pa imam občutek, da se že zdaj neneko izogibajo učiteljice v razredu. Je pa v 1 r. Učiteljica se ga celo boji, da ne bi doživel ponovni napad v šolo. Zdej pa tudi že nakako namiguje, da jo je tudi strah ko grejo v šolo v naravi in ko bojo imeli plavalni tečaj. kaj lahko še naredim?