Preživnina – pomagajmo si

Veliko vprašanj se na forumu pojavlja o višini preživnine. Vem, da noben svetovalec ne more podat prave števike, ker je to stvar dogovora oz. sodišč.

Lahko pa bi si pomagale same, napisale preživnino, ki jo prejemamo, mogoče še približni OD obeh in starost otrok. Tako bi dobile vsaj okvirno sliko.
Včasih je najhujša negotovost, tako pa bi marsikatera dobila vsaj okvirno informacijo.

Naj začnem sama:

otrok-študent
moja plača cca. 210.000
njegova 180.000
preživnina 30.000

Sonja

Dobiš veliko veliko premalo. Jaz bi se v tvojem primeru odločila, da preživnino določi sodišče, če se ne moreta sporazumno dogovoriti. Študent, ki živi izven kraja bivanja in predšolski otrok, ki obiskuje vrtec potrebujeta višji preživnini.
Jaz zaslužim 200000 SIT , oče 250000 SIT in še najmanj toliko od najemnin. Prezivnina 55.000 sit. Premalo za mojega otroka. Samo vrtec me stane 40000 sit. Ne pozabimo še na dodatne potrebe ( tecaji,..), hrana, obleka in obutev, tekoci stroski in stvari,ki jih otrok vsaki dan vidi v trgovini.

Nena, hvala za odgovor. Preživnina je bila določena, ko je bil v srednji šoli. Res se šola izven kraj, kar pomeni, da plačujem najemnino za stanovanje, le da o povišanju ne razmišljam.
Ker je polnoleten, bi moral dati sam vlogo na sodišče. Te travme mu pa ne želim povzročat. Kljub ločitvi je še vedno njegov oče in mislim, da bi naredila več škode, če bi mu to predlagala, kot koristi. Saj ne živiva slabo. Priškrknem pri sebi, tako da sinu nič ne manjka. Tudi mir v duši je nekaj vreden. Tako sem se odločila.

Pa tudi pisala nisem zaradi sebe. Berem pa velikokrat, kako obupano nekdo sprašuje, pa ne dobi nobenega odgovora. Tako mi je padla v glavo ideja za tak post.

Pa lep pozdrav, J.

Zelo pozitivno je tvoje gledanje na situacijo, vendar pa.. govorim kot oseba, ki je pred leti sama iztožila preživnino (seveda ob pomoči mame oz. odvetnice) in menim, da to tvojemu sinu tudi pripada. Res je, da je še vedno njegov oče, vendar pa se mora tega najprej sam zavedati, oče namreč. Če bi se, tudi preživnina ne bi bila problem! Pomagaj sinu, da po materialni plati dobi to kar mu pripada, prikrajšan je že za veliko drugih stvari!

To je res dobra tema za nas, ki imamo tukaj probleme. Hvala, ker si to načela.

Sama imam situacijo izredno težko, ker sem s socialno podporo, otrok oš, znesek 20 tisočakov, ki je po očetovi presoji tudi manjši, sam od sebe da tudi do polovice (!) manj, če je otrok več pri njem. Glede tega bi vprašala če ima katera kake izkušnje z izvršbo.
Ali to drži, da mora biti razlika v nakazenem znesku (ali če gre za nenakazilo) vsaj 3 mesece zapored, da se to sploh sproži?? In kje se to ureja potem?

Razmišljala sem o tem, kaj je več vredno: duševni mir ali večja preživnina. Kljub težkim razmeram nisem vložila tožbe za povišanje, čeprav niti za hrano ni dovolj za cel mesec. Nekje so mi rekli, da je najbolj važna otrokova korist. Kot da jaz tega ne želim svojemu otroku! In da če je tako, da je bolje, da je pri očetu. GROZA.

Kaj vi mislite kako je s tem? Saj ne gre samo za denar, tukaj je še čustvena varnost, navezanost in še in še… sploh če pri očetu sliši vse grdo o mamici, ker nima denarja.

Kot da je eini kriterij finančno stanje, in kdor ima več, tam naj bo otrok….

Najraje bi zadevo uredila z MEDIACIJO, NA MIREN NAČIN, ima kdo kakšne informacije o tem?

hm, nena – preživnina 55.000 SIT, pa praviš, da je premalo, ker te le vrtec pride 40.000 SIT. Kaj ni tako, da sta starša dolžna družno poskrbeti za otroka – torej gre za vrtec iz preživnine 20.000 SIT (polovica, drugih 20.000 SIT prispevaš ti). Od preživnine ti torej ostane še 35.000 SIT + še tvoja polovica “prispevka” 35.000 SIT. To je 70.000 SIT mesečno za otroka. In to ni dovolj?! Ne morem verjeti! Ne moreš le gledati, koliko on da premalo – za otroka sta DOLŽNA skrbeti OBA ENAKOVREDNO. Če otrok živi pri tebi, seveda šteješ še stroške prehrane, stroške stanovanja,… Ampak, ne mi reči, da mesečno za otroka porabiš (z očetovo pomočjo, seveda) 110.000 SIT. Le za otroka (vrtec, hrana, obleke, tečaji,…). Tega enostavno ne morem verjeti.

Pa ta post ni bil mišljen kot provokacija ali napad, vendar se mi zdi, da mamice včasih otroka uporabljajo za orožje maščevati se bivšemu.

Točno to sem mislil tudi jaz dodati, hvala keberček!

…kebercek, ampak motiš se. NE oba enakovredno, temveč v skladu s svojimi (finančnimi) zmožnostmi.
Če ima oče bisveno višje dohodke kot mati, je dolžan za otroka tudi več prispevati.

lp,
s.

Tudi jaz se s tem strinjam.
Sem pa samohranilka in že 13 let nisem dobila niti tolarja za otroka, ker je njen oče neznano kje /menda v tujini/. Glede na to, da ne morem urediti preživnine, so mi prejšnje leto ukinili še otroški dodatek. Potem sem pa le našla sposobnega odvetnika, ki je kljub temu, da je moj bivši neznano kje,lahko vložil tožbo na sodišču, kar pa trenutno zadostuje za prejemanje otroškega dodatka.

Ne morem pa vas razumeti, da kljub tolikim prejemkom jamrate, da je denarja premalo.
Jaz trenutno zaslužim okrog 150.000 sit neto in moj otrok ni bil nikoli za kaj prikrajšan.

lep pozdrav

Draga (dragi) – s -, prispevati več za boljše življenje otroka, ali bivše partnerke?! Ma, to me pa pojezi! Kaj ne bi bilo potemtakem bolje, da bi nena pustila službo, bila (vsaj uradno) brez lastnih prihodkov, pa bi ji bil bivši partner dajati kar 110.000 SIT mesečno! Lepo prosim, no! Kaj pa, če je oče brez prihodkov – iz izkušenj vem, da je ravno tako dolžan preživljati svojega otroka! Torej nekako ne drži, da po (finančnih) zmožnostih.

Niti slučajno ne mislim pusti službo in tega ne bi naredila za 110.000 sit. Preveč rada opravljam svoje delo. Tudi jaz sem mnenja, da je treba gledati na finančno situacijo obeh staršev. Se pravi, v mojem primeru, otrokov oče ima enkrat večje prihodke kot jaz. Nikakor ne gre za maščevanje ali kakršnokoli izkoriščanje, daleč od tega. Gre za to, da je otroku zagotovljen enak status kot je bil takrat, ko je bila družina še skupaj. Jaz imam popolnoma čisto vest. Če bi računala sem sigurno ta kratko potegnila jaz. Pa svojega dela, prostega časa in ostalo sploh ne štejem.
Tudi kvalitetno preživljanje prostega časa nekaj stane, včasih kar preveč. Zimske počitnice oz. smučarija, smuč.oprema, 2x morje, 2 x toplice, razni izleti po Sloveniji ….Pred kratkim sem kupila tudi PC in računalniško mizo. Izključno zaradi otroka !!!

Ja, in vse to so dobrine, zaradi katerih bi bil otrok (če jih ne bi imel) negativno zaznamovan, kajne?! Lepo prosim! Poglej kakšno mamico, ki preživi s pol manj denarja 2 otroka. In to dostojno. Pa ne jamra, da dobi premalo denarja.

Mimogrede še to – koliko pa je star ta otrok, ki že potrebuje izključno za svojo uporabo PC? 5, 6, 7 let?

starši so dolži vzdrževati standard otroku, ki ga je užival v času zakonske zveze, oz. kar bi užival, če bi zakonska zveza še trajla…kar pomeni, da morajo prispevarti v skladu s svojimi finančnimi sposobnostmi, ne pa le za golo preživetje.

Da se en totalno nakeširan tip še 1x poroči in naredi še enega smrkavca, a pol ju lahko pa diskriminira s tem, da enega full materialno razvaja (ta novega) unega bivšega pa kot staro copato zavrže in mu plačuje le za polovico “kruha in soli”

dejte mal glavo uporabit

Mene niti toliko ne moti, da ima nena svoja merila, kaj je veliko in kaj malo denarja. Mene je pa tole pravilo na obrate, čeprav nima veze s preživninami:
—————————————————–
Pa svojega dela, prostega časa in ostalo sploh ne štejem.
—————————————————–

Mislim… svašta! Ja tu se pa res vprašam, zakaj imajo eni otroke. Oprosti, nena, ampak zaradi teh besed pa res zgleda, kot da je otrok zaradi keša. Ko to berem, imam občutek, da boš otroku zaračunala pranje plenic in branje pravljic za 25 let nazaj, ko bo imel svojo plačo.

Jap, to je to…

Tini, kaj je zate 55.000 SIT mesečno le za polovico kruha in soli? Zresnite se malo, ženske. Noben otrok ne potrebuje mesečno toliko denarja (oz. še več, ker je mati prav tako dolžna poskrbeti zanj tudi finančno – pa ni važno, če ima bivši partner večje prihodke)!

Me niti ne briga koliko dobiva. Ni pa fer, da se bivše partnerje cuza (ker ima ulala veliko več kot ona – ja in – saj tudi naredi kaj za to), da se jamra ob takih zneskih (iz izkušenj dela vem, da je veliko samohranilk, ki ne prejemajo nič ali pa 5000, 10000 SIT – pa so tega vesele),… Kakorkoli že.

Sploh pa – kaj pa je narobe, če moški dobi še enega otroka? Potemtakem bi bilo najbolje, da bi ločenci, vdovci,… ostali le pri tem otroku (iz bivše zveze)? Ne sme zaživeti na novo? Daj no! Pa še to – ne verjamem, da se standard ohranja le pri otroku, pri Neni pa ne. Tega enostavno ne morem verjeti…

Ah, brez veze. Lahko noč!

Hej, žal mi je zate, še bolj pa zame! Mi smo trije v najemniškem stanovanju z enakim proračunom.
Life is ****!

Pa še to, kar sem že parkrat napisal ravno na tem forumu v prteklih podobnih debatah.

Dejmo se vprašata, zakaj hudiča, pa oče nikoli ne dobi otroka. Kaj mislite da ga ne mara, da bi mu bil odveč. On je takorekoč vedno prisiljen v plačavanje preživnine, nikoli ni obratno (beri redko)!
Pa me potem zanima reakcija na plačevanje preživnine!!! No dekleta, žene, ljubice!!!???

Mene bega še nekaj – mamice namreč stalno zahtevajo višjo in višjo preživnino, obenem pa nekatere izmed njih (pa jih ni tako malo) še preprečujejo stike med očetom in otrokom in otročke pumpajo z negativnostjo do očeta. Veliko takih primerov sem videla, žal.

Saj ne vem kje bi danes vpisala svoje sporočilo. Nikakor se ne strinjam s teboj Keberček. Preveč enostransko gledaš na vse stvari. Moj otrok je imel v času trajanju zakonske zveze visok standard. Na sodišču sva oba starša bila seznanjena, da mora takšen standard ohraniti tudi po prenehanju zakonske zveze. Skupaj smo se sporazumno dogovorili za ta znesek.
Oče plačuje za svojega otroka 11 % svojih mesečnih prijemkov. Je to veliko ??? Jaz pa polovico svoje plače namenim za skupno gospodinjstvo
( plačilo najemnine in stroški, plačilo vrtca, hrana, igrače , počitnice, obleka in obutev, potovanja,…). Ne vem kje zivite ???

New Report

Close