Najdi forum

S fantom sem v zvezi že 2 leti. Videvava se samo za vikende, ker med tednom študirava vsak na svojem koncu. Zadnje čase pa sva se začela veliko kregati. Kregamo se predvsem zato, ker mene vse moti. Moti me, če me pozabi poklicati takrat ko sva zmenjena, ne da se mu pogovarjati z mano več kot 20 minut na dan, jaz pa se rada pogovarjam z njim, ker se še tako med tednom nič ne vidiva. Za vikende ko se končno lahko vidiva malo več in spiva skupaj, bi rad on šel žurat s prijatelji, katere med tednom tudi ne vidi, jaz pa si želim, da bi bila več skupaj in tudi spala skupaj. Sama ne hodim veliko žurat, ker se mam za vikende večkrat veliko učiti, pa tudi moje prijateljice za razliko od njegovih prijateljev niso tako velike žurerke, da bi lahko stalno pohajala z njimi za vikend in tako pustila več svobode fantu, da sam pohaja več s svojimi prijatelji. Tako za vikende se gre sam večkrat družiti in žurati s prijatelji, jaz pa ostajam sama doma, kar me zelo jezi.
Zanima me vaše mnenje, če sem jaz tista, ki preveč kompliciram v zvezi in me zmoti vsaka majhna stvar kot ta, da me ne pokliče, da mi ne piše ali smo mogoče vse ženske take? In delam narobe, ker mu ne pustim več svobode za vikende, da se lahko več druži s prijatelji, čeprav imava tudi sama samo za vikend čas da se vidiva?

Seveda kompliciraš,

on ima pravico delati kar hočeš, ampak ti pa tudi. Imaš pravico, da se odločiš kako bi rada živela, torej ugotovimo, da imata oba pravico, da delata s svojim življenjem karkoli želita.

Torej se morata pogovoriti, kaj vidva želita, če se lahko uskladita, potem bosta fenomenalno za skupaj, če se ne uskladita, potem pomeni, da imata preveč različne poglede na skupno življenje in gresta narazen.

Živeljenje je vajino, ima samo vidva lahko upravljata z njim.

primož

************************************************************************************* www.mgc-bistrica.si Nihče ni tako bogat, da ne bi koga potreboval in nihče tako reven, da ne bi bil nekomu potreben. [url]https://www.facebook.com/med.over.net[/url]

On hoče prej k prijateljem in potem “spat” ali obratno?
Mogoče mu preveč ustrežeš, dobi kar želi, poskrbi zase, nate pozabi?

On hoče prej k prijateljem in potem “spat” ali obratno?
Mogoče mu preveč ustrežeš, dobi kar želi, poskrbi zase, nate pozabi?[/quote]
A po sistemu korenček-palica?
Ne to pa ne bo šlo tako. Po intuiciji…za dolgo časa ne no.
Ja, preveč kompliciraš. Saj pa moški niso kužki kot na vrvicah no. A niso malo več 🙂 🙂

[i][code]"Nekoč bo lepo, ko blazni bomo ob ognjih čepeli in bomo odprte rane imeli- takrat bo lepo..."[/i][/code] [sup]france balantič [/sup]

Živjo,

lila7, tukaj je bila podobna tema na to kar ti pišeš. Mogoče boš dobila kakšen vpogled.

LP,
12thDNAStrandActive

Najprej boš morala razčistiti pri sebi kaj si želiš. S posesivnostjo in teženjem, ga boš samo še odganjala od sebe. Ne veži ga nase na silo, dovoli da si sam želi enako kot ti ne da ga siliš v to. Pogovorita se o svojih željah in potrebah…..

Ja ženske smo take, ne vem zakaj ampak je zelo nujno, da se naučimo funkcionirati same s seboj in v vezi. In seveda se zavedati da nam tako vedenje uničuje razmerja, težko si pomagamo, ampak je pomembno da ko to zaznamo, da se znamo ustaviti in tisti hip pogovoriti same s sabo. Ker je ponavadi problem v nas in ne v drugih.

Ženske si ne znamo biti samozadostne, zato se to dogaja.

Srečno!!

Poglej moški smo malo drugačni kot ženske sicer nevem vajinih let vendar predvidevam da sta tam okrog 23 let +/- 2 leti se pravi mojih let…

Moji prijatelji so enako grejo z mano ven v soboto med 20:00 in 00:30 čeprav se z punco vidijo samo od petka večer do nedelje kosila… tak pač to je ljudem morajo pomenit prijateljstva veliko… in če je on s tabo še vedno od sobotoe dopoldne ali petka večer in do nedelje popoldne potem mislim da si mogoče res preveč ”zahtevna” Mislim da si zasluži da gre vsaj za ene 3-5 ur z prijatelji kam… ti pa lahko izkoristiš čas ko ga ni za učenje in imaš potem bolj kvaliteten čas za njega ko je doma.

Tukaj jaz osebno(sem moški :P) vidim vedno problem v preveliki ”posesivnosti” punce nad fantom… v stilu če sva par moraš biti zraven mene drugače bom jamrala(poenostavljeno prikazano) in točno to se odraža v tvojem besedilu

lp

Že, da greš v družbo tudi s prijatelji, da si želiš tudi samote ali biti z nekom drugim, ampak partner pa bi ti moral biti kljub vsemu na 1. mestu, če z nekom živiš. Da bi ti “pivska” družba več pomenila kot punca, pač kaže, da ne zasedaš visokega mesta na njegovem prioritetnem listu, navkljub temu, da se zelo redko vidita, kar kaže, da se te je verjetno naveličal, jemlje samoumevno, postransko, da te ima in da sta skupaj… Ampak četudi je to precej moteče in kot ignoranca tudi verjetno boleče, da te zapostavlja in zanemarja v čustvenem in verjetno tudi v spolnem smislu, a boš spremenila njegov značaj?

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

On hoče prej k prijateljem in potem “spat” ali obratno?
Mogoče mu preveč ustrežeš, dobi kar želi, poskrbi zase, nate pozabi?[/quote]
A po sistemu korenček-palica?
Ne to pa ne bo šlo tako. Po intuiciji…za dolgo časa ne no.
Ja, preveč kompliciraš. Saj pa moški niso kužki kot na vrvicah no. A niso malo več 🙂 :)[/quote]
Bolj moškega prikleneš nase, prej bo ti pobegnil. 🙂

Tole mi zveni zelo znano. Na kratko bi rekla, da težiš zato, ker podzavestno veš, da nista za skupaj, predvsem pa imata drugačne poglede in prioritete. Pri tem se ne da kaj dosti naredit. Sem imela podobne izkušnje in sem se velikokrat spraševala zakaj težim. Izkušnje so me naučlile, da če vse štima v zvezi in obstajajo skupni pogledi na svet, ni razloga za teženje. Ko sem našla pravega partnerja s podobnimi pogledi na svet in prioritetami, so se končala tudi teženja.

Ja, ga bo spremenila, ampak zelo verjetno, da ne v obstoječi vezi z njo samo.

[i][code]"Nekoč bo lepo, ko blazni bomo ob ognjih čepeli in bomo odprte rane imeli- takrat bo lepo..."[/i][/code] [sup]france balantič [/sup]

Dobro napisano. Sem se zamislila še nad sabo. Nekaj je na tem tudi v mojem “teženju”, ki mnogokrat sploh ni oziroma je v smislu obupanega poizkusa spremeniti nekaj na bolje, ker si grozovito želiš ostati z drago osebo (ali pa se grozovito bojiš samskosti)! Rezultatov pa ni…in jih ne bo.

Puce si predstavljajo zvezo nekako tako, da jim fant ves čas namenja obilo (vso) pozornosti, da zavrže vse dotedanje aktivnosti.
Fantom je ona še ena dodatna aktivnost ob vseh ostalih seveda. ;))

Enostavno mu povej kaj si želiš. Pa ne mu sedaj govorit – želim si , da [sup]ti[/sup] ne greš ven, želim si da [sup]ti[/sup] si več z menoj, itd.itd, ker ga bo to odbilo in se bo počutil manjvrednega, ponižanega, nesposobnega…
Povej mu kakšnega partnerja si želiš sama, kakšen je v tvojih mislih, kaj naj bi počel in kaj ne želiš, da počne, če želi bit, ostat s tabo, tvoj partner. Govori mu o svojih mislih in občutkih, njega osebno ne omenjaj in povej, da z drugačnim si pač ne predstavljaš zveze in vsega kar sodi zraven… Na koncu ga vprašaj če se je našel v tvojih besedah. In če te bo gledal kot deveto čudo… potem bo bolje da nagovoriš kakšno bukovo poleno, bo več efekta….
Naj izbere sam ti samo povej kaj ponujaš. 😉

Punce imate že kar izdelano predstavo (po defoltu;) kako naj bi zveza potekala, izgledala in vam fantje nismo niti približno blizu in se moramo vsega šele naučit. Tu mu lahko pomagaš, da mu poveš kaj si sama želiš, da si bo sploh predstavljal kam se podaja.
Sedaj če tvoj fant od dveh vedno izbere “zvezo” z klapo namesto druženja s tabo, potem se počutiš zanemarjena, zapostavljena, nezaželjena in si sitna, kar ga še bolj odbija in se še bolj oddaljuje od tebe. Če tega ne opazi in kar izsiljuje z “izhodi” zagotovo ni pozoren do tebe in dvomim, da kdaj bo kaj bolj… A rabiš takšnega?

******** [i]Ne govoriš ničesar, o čemer je vredno govoriti, če s tem nikogar ne vznemiriš. (Galvin K.)[/i]

Hja zdej pa nevem če mu težim ker sem preveč posesivna, ali zato ker nekaj ne štima, ker imava različne poglede na svet in podzavestno vem, da ni pravi zame. Eno izmed teh dveh je, potrebno je sam še ugotoviti kaj :/

Posesivna postajaš, ker čutiš, da te ne more v celoti zadovolit v vseh pogledih.
Verjetno se niti ne zaveda kaj ti počne, kako trpiš.
Ustvari pogoje, da bo dojel ;))

Jaz mislim da ne gre za posesivnost, ampak za različne potrebe in želje. Če so te razlike prevelike oziroma jih je preveč, slejkoprej pride do nezadovoljstva. Enega ali drugega.

Meni z moškega vidika je zlo jasno…

Ti hočeš da bi on celi vikend bil tvoj on pa tega nebo nardil(vsaj ne prostovoljno) … no morda bo prostovoljno to nardil ampak z tem boš naredla problem v prihodnosti…

Rešitev tu je enostavna…

Rečt mu ”želim da si več z mano oziroma da si čez vikende z mano” je brezvezna in nebo rešla ničesar…

Jaz osebno bi predlagal da ga vprašaš zakaj ”ne smeš” z njim v družbo? Sicer nevem te je morda povabil in ti ni, ali ti niso njegovi prijatli všeč ali kakorkoli… ampak to je ena od rešitev(po moje) da boš z njim in on bo v družbi ki jo ima rad…

Ko moremo fantje izbirat med družba-punca bo rezultat (če ima punco fant resnično rad) lahko izključno negativen na daljši rok

To imej v mislih pri nadaljnih potezah…

Matkič zelo se strinjam s tabo. Nerealno je od partnerja pričakovati, da bo opustil svoj prijatelje, hobije, prostočasne dejavnosti. Ampak nekako pa je le treba najti neko vmesno rešitev, da so vsi zadovoljni. Po drugi strani pa v času samskih dni iščemo raznorazne dejavnosti, da nam bi zapolnile čas, ki nam ostaja. Ko pa smo ponovno v razmerju pa je nerealno pričakovati, da bo vse ostala pa še partner. Zato vmesna rešitev.
Predlagaš, da se vključi v fantovo družbo ( s tem zanemari svojo) ne vem če je na dolgi rok to dobro. Mislim, da moški si mora sam postaviti zdravo mejo koliko časa bo namenjal svoji partnerki in koliko svojim prijateljem. No tu pa je ta moški del, katerega skrivnost bi rade ženske izvedele 🙂

Ampak kolko je razbrat ona ni v SVOJI družbi ko gre on v svojo in je ”doma” in si želi da bi on bil z njo doma… vsaj tako je razbrati.

Ta moški del je zelo zelo enostaven pa čeprav bodo skočli gor zdaj po spisku mnogi moški ampak večina si tega ne upa priznat…

Gre pa približno takole – govorim v imenu moške populacije tam med 18-27 let…(morda še kaj več vendar tam pa nisem…)

Fant bo z punco približno toliko časa(variacije možne) kot bo ”zahtevano” za spolnost ter užitek…Seveda govorim tu po tistem obdobju ko preneha ”slepa” zaljubljenost in evforija…

Če bi fant lahko gledal nogomet in igral zunaj košarko z prijatelji ter prišel domov in nato užival s svojo punco večer v postli bi vzel to 90% časa… Fant prvih 2 stvari v VELIKI VEČINI PRIMEROV ne bo/bi naredil če bi potem bilo kristalno jasno da nebo dobil nobene zabave s punco…

Vendar pa zanka v vsem tem pa je taka…(vsaj osebno jo jaz vidim)

Napeljuje se iz tistega reka…(prevedeno in posplošeno se ne spomnim točnega) moški ne želi ničesar dobit prelahko po drugi strani pa se hitro naveliča…


Ja …ampak jaz govorim bolj na splošno. Če malo časa preživita skupaj pa je nekje normalno, da si želi več časa preživeti skupaj z njim. Mogoče je ena izmed opcij da si omislita neke skupne dejavnosti, ki veselijo oba.

Hahaha…potem pa rečejo, da ženske kompliciramo 🙂
Ampak dejansko imaš prav, tako moški funkcionirate in pri svojih 30+ ugotavljam, da je dejansko za moške spolnost eden glavnih motivatorjev za razmerje. Kar je ostalega, pa so zgolj neke priučene navade iz primarne družine (tako dobre kot slabe)

Bi pa bilo fajn slišat še mnenje kakega starejšega moškega 🙂

New Report

Close