Prevarani varajoči moški
Zakaj se moški spremenijo v hude žrtve, ko nazaj dobijo tisto, kar so počeli sami? Poznam namreč kar nekaj parov, kjer so bile žene na začetku zveste in zaljubljene v može, a so jih ti varali. Žene so ostale z njimi, a s časoma so žene začele varati njih (mogoče iz maščevanja??). No, takrat pa so prav vsi ti moški postali totalne žrtve, smilili so se sami sebi, padli v depresijo, skratka izigravali takšno žrtev, da je bilo naravnost ogabno.
Ste morda že naleteli na kak primer in lahko to pojasnite? Ker konec koncev jim je žena naredila povsem enako kot so oni prej počeli njej. Od kod torej sploh pravica, da se kar naenkrat postavijo v vlogo žrtve? In to pred vsemi ljudmi, ki so ves čas spremljali njihovo početje?
Spoštovani,
zelo zanimivo vprašanje ste postavili, na katerega pa ne vem, če vam dam lahko tako dober odgovor.
Res je, da ženske dostikrat moške varajo “zaradi maščevanja” oz. da bi zlile ves svoj gnev in bes nazaj, da bi še moški začutil bolečino, ki jo povzroči prevara. Najpogostejši razlog, ki pripelje do prevar, je čustveno nezadovoljstvo v odnosu ali zakonu, torej ko eden ali drugi skupaj nista srečna in izpolnjena. Resnični (nezavedni) izvori nezvestobe pa izhajajo iz najzgodnejšega odnosa s starši, ko je bil posameznik še dojenček, saj tisti trenutki in izkušnje (npr. nežna skrbnost in varnost matere / zanemarjenost in zapuščenost s strani staršev) ostanejo posameznikova popotnica za vse življenje. Pri prevarah gre torej zlasti za izhod iz neke (čustvene) stiske, v kateri se posameznik znajde in bi rad, da le-ta tudi čimprej izgine (čeprav navzven ne izgleda tako, ampak velikokrat povsem drugače). Prav tako sta dva človeka ravno na tej “bolečini” nekje globoko tudi povezana (npr. izhajata iz podobnega družinskega ozadja), kar ju nevede privede do skupnega življenja.
Ko pride do prevare v zakonu, so čustvene reakcije moških in žensk različne. Tako kot pravite, da so nekateri moški, ki jih poznate, “padli v depresijo, se smilili sami sebi….”, ženske prevaro in izdajstvo doživljajo drugače. Posledice so odvisne tudi od drugih dejavnikov, zagotovo pa je prevara tista, ki človeka čustveno prizadene najgloblje, kar je možno – v jedro duše. Takrat se pojavijo številna vprašanja “zakaj”, na katere je težko čisto sam in na hitro najti odgovore, kar povzroča še večjo negotovost, občutke nevrednosti, zapuščenosti, prevaranosti, osamljenosti, žalosti, besa, nepomembnosti… In dejstvo je, da nekateri ljudje bolečino drugega ali bolečino, ki jo povzročijo drugemu, začutijo šele, ko jo sami izkusijo. Tisti, ki je nezvest, si lahko samo predstavlja, kaj s svojo nezvestobo povzroči svoji družini (razen če je to izkušnjo doživel nekoč že sam). Čustvena škoda je ogromna, vpliva pa tudi na otroke.
Seveda bi bilo idealno, če bi vsi odrasli prevzemali svoje odgovornosti v življenju in ne prevzemali “vlogo žrtve”, kar je bistveno lažje storiti, kot prvo. Kdor se smili samemu sebi oz. se ima za žrtev, tako odreagira, kot se je naučil doma ali kot sta to počela njegova starša, ob katerih je odraščal. Naučil se je odreagirati z užaljenostjo, iskanjem krivde v drugem, smiljenjem samemu sebi in drugim,…., zato je možno, da tako moški odreagirajo tudi ob ženini prevari, češ da ga je izdala (kljub temu da je prej on njo). Hkrati ženina prevara moškemu prinese še dodatne občutke nevrednosti in nepomembnosti, saj ga žena “zamenja” z drugim (zanjo boljšim) moškim, kar moškim povzroči še večjo bolečino.
Kaj vam predlagam? Če ste pogumni in zvesti sebi, tem nezvestim moškim naslednjič povejte resnico: da niso ženine žrtve (da ona ni noben rabelj), ampak da si sami kreirajo svoje življenje in odnos z njo ter da so tudi sami odgovorni za svoj delež, ki ga prinesejo v zakonski odnos. Zato so dolžni sprejeti tudi posledice nesrečnega ali srečnega zakona ter se soočiti z njimi, namesto bežati od njih in igrati nedolžno žrtev. Upam, da se vsaj nekaj odgovorila. Pa srečno!
